Užitno travniško rastlinje

Užitno travniško rastlinje

Dobro počutje | apr. '11

Aprilu pravimo tudi mali traven in upam, da bo res travnat, saj si želim, da bi v tem času po travnikih nabirali regrat, čemaž in nekatere druge užitne rastline. Prav radi gremo na svež zrak, da potem s košaro in nožičkom v rokah brkljamo po tleh, zvečer pa krepimo zobe in dlesni z regratovo solato.

Samonikle travniške rastline nam zelo koristijo pri prečiščevanju in razstrupljevanju telesa. Grenčine v regratu skupaj z rudninami (kalij, kalcij, magnezij, železo, baker) spodbujajo pravilno delovanje ledvic in jeter, pospešujejo presnovne procese in izločanje prebavnih sokov, kar spodbuja prebavo in krepi samočistilne procese v telesu. Z rednim uživanjem odpravimo žolčne kamne, saj regrat učinkovito čisti kri in limfo. Ker je v regratu ustrezno razmerje med magnezijem in kalcijem, je koristen za kosti, blaži artritis ter protin (putiko), saj sečno kislino pospešeno odvaja iz telesa. Ker je regrat bogat s karotenoidi, z vitaminoma E in C ter vitamini skupine B, koristi pri obrambi pred virusi in proti pomladni utrujenosti, je pa tudi bazično živilo. Bi si sploh lahko želeli še kaj več?

Kmalu za regratom pride na vrsto čemaž. Najdemo ga na obronkih gozda, kjer čemaževi listi prekrivajo tla kot zelena travna preproga. Nekoliko kasneje se za listi pokažejo še cvetovi, drobceni, beli, nežni. Tudi čemaž deluje močno očiščevalno, listi čistijo in odstranjujejo lišaje na koži, zdravijo izpuščaje in ture. Pravijo, da sok čemaževih listov celi hude rane na koži. Če ga zaužijemo, preprečuje poapnenje žil, zmanjšuje količino škodljivega LDL holesterola v krvi, čisti jetra, ker pa je bogat z žveplom, odstranjuje tudi parazite iz črevesja ter redči sluz v pljučih.

Vse lepo in prav, le ena nerodnost je - samonikle užitne travniške rastline je treba dobro poznati in šele nato nabirati ter uživati. Čemaž je, denimo, podoben šmarnicam, ki so strupene. Razlik je sicer več, a najbolj očitna je tista, da listi čemaža oddajajo vonj po česnu, če jih pomanemo med prsti, listi šmarnic pa ne. Vsekakor čemaž nabiramo le, če smo prepričani, da ga dobro poznamo, sicer ga je bolje kupiti na tržnici.

 

Uporaba v kuhinji

Pri regratu niso užitni le zeleni listi, marveč tudi rumeni cvetovi. Te preprosto natrgamo med solato skupaj z zelenimi listi, lahko jih zabelimo posebej ali iz njih naredimo zdravilen regratov sirup. Postopek je preprost: vzamemo 3 do 4 polne pesti regratovih cvetov, jih prekuhamo v dveh litrih vode, precedimo, primešamo kilogram in pol sladkorja ter sok dveh limon. Še nekaj časa kuhamo in s sirupom napolnimo čiste in prekuhane steklenice.

Mlajši listi regrata so najbolj okusni v solatah, trši in večji starejši listi pa v juhah ali v drugih toplotno obdelanih jedeh. V tem primeru jih grobo narežemo in le na kratko podušimo ali kuhamo. Jedem dajo zanimiv okus .... po gobah.

Čemaž uporabljamo tako kot česen. Narezanega vmešamo v juho ali enolončnico tik pred koncem kuhanja, da okrepi okus jedi, ali pa ga, drobno narezanega, zmešamo s skuto, kislo smetano, rahlo solimo, prelijemo z oljčnim oljem in pokapamo z limoninim sokom. To je odličen namaz na polnovrednem kruhu.

Regrat raste od pomladi do jeseni in v tem času ga s pridom nabiramo in uživamo. Čemaž pa raste le kratek pomladni čas, zato si ga nekaj shranimo za kasneje. V ta namen čemaž sesekljamo, dodamo nekaj vode, ga naložimo v manjše posodice ali vrečke, kolikor ga pač potrebujemo za enkratno uporabo, in na hitro zamrznemo. Druga možnost je, da sesekljan čemaž v čistih kozarcih povsem prelijemo z oljčnim oljem in pokrijemo. Tako je uporaben vse leto ali dlje, čeprav okus sčasoma slabi.

 

Pomladna solata s cvetlicami

Spomladi imamo na voljo motovilec, različne vrste radičev, solat, iz zemlje že kukajo mladi listi špinače in blitve, na travnikih pa regrat. Iz njihovih pisanih listov si sestavimo pomladno solato, ki ji za popestritev dodamo cvetove marjetic, vijolic in trobentic (vsi so užitni!) ter okisamo po okusu.

Solata bo še bolj bogata, če ji vmešamo (hitro popražena) bučna in sončnična semena, jo potresemo s sezamom in s koščki sira. S kosom polnovrednega kruha je taka solata odličen in okusen samostojen obrok.



Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media