Ne pozabimo, kje je naše mesto

Dobro počutje | apr. '11

Vse več je starih staršev, ki so mlajši in bolj zdravi, kot so bili stari starši prejšnjih generacij, povečuje se tudi število njihovih storitev za odraščajoče vnuke. Otrokovi starši so prvenstveno odgovorni za otrokovo oskrbo in vzgojo, vloga starih staršev pa je novi generaciji posredovati družinske vrednote in tradicije. Neupoštevanje vlog povzroči družinsko stisko in v otrokovih očeh ustvari zmedo v družinskih linijah. Dolgotrajno porušen družinski sistem pa ustvarja nepotrebne konflikte med družinskimi člani.

Družina je najbolj naravno okolje za zdravo odraščanje otroka, ki potrebuje trdno strukturo za ohranjanje potrebnega občutka varnosti. Jasno postavljene meje zagotavljajo zdravo funkcioniranje družine in preprečijo marsikateri nesporazum zlasti tedaj, ko za otroke skrbi več družinskih članov. Stari starši, ki prevzamejo povečano odgovornost za svojega vnuka v času družinske krize, kot so finančne stiske, razveza, samohraniteljstvo, alkohol ali mamila itd., se morajo podrediti družinski hierarhiji in upoštevati navodila otrokovih staršev. Babice in dedki, ki se nepovabljeni vključijo v skrb za otroka, povzročijo krizo družinskega sistema. Da bi se temu izognili, se morajo stari starši z otrokovimi starši dogovoriti o pravilih, ki bodo jasno določala njihovo vlogo in soodgovornost v družini. Nujno potrebno je, da enake vzgojne ukrepe pri otroku uporabljajo tudi takrat, ko so starši odsotni.

Skupno življenje več generacij je pogosta rešitev za družine, ki potrebujejo finančno pomoč, in taka rešitev je tudi uspešna, ko vsak član družine ve, kje je njegovo mesto. Skupna skrb za otroka lahko povzroči spopade med odraslimi. Prepiri med odraslimi se vnamejo, ko stari starši ne sprejmejo vzgojnih usmeritev svojih odraslih otrok, otrokovi starši pa doživljajo poseg svojih staršev kot vsiljivost in zlorabljanje. Res je, da se vzgojni posegi spreminjajo iz generacije v generacijo, zato morajo biti stari starši seznanjeni s sodobnimi tokovi, če želijo biti uspešni v svojih odnosih z vnuki. Odprta in iskrena komunikacija rešuje marsikateri nesporazum med družinskimi člani, vendar je taka komunikacija lahko motena, če so otrokovi starši finančno odvisni od svojih staršev. Družinski problemi, ki se ne naslavljajo odprto, ker so mladi zaskrbljeni, da bodo izgubili potrebno pomoč svojih staršev, vodijo v disfunkcionalne vzorce komuniciranja. Otrok, ki odrašča v družini, kjer člani niso sposobni iskrenega komuniciranja, se nauči manipuliranja, ki hitro postane ustaljen vzorec reševanja problemov.

V pomoč in spodbudo vnukom

Stari starši igrajo pomembno vlogo v skrbi za nedoraslega vnuka, kadar se njegova starša razvezujeta ali kadar je njihov odrasli otrok samohranitelj. V teh primerih se babice in dedki pogosto aktivno vključijo v varstvo otrok ter tudi finančno pomagajo otrokovim staršem. Nekateri ljudje imajo s tem težave, vendar je po navadi v otrokovo korist, da sprejmejo pomoč. Skrb za vnuka ob razvezi njegovih staršev je za stare starše izziv, saj težko ohranijo svojo nepristranskost in pozitivno usmerjenost. Stari starši, ki so sposobni dolgoročnega gledanja na otrokovo prihodnost, se bodo izogibali temu, da bi si eden od staršev pridobival večjo naklonjenost otroka, saj mu bodo tako prihranili marsikatero nepotrebno bolečino. Stari starši so lahko ob razvezi v veliko pomoč tako vnuku, kot tudi svojim odraslim otrokom, kadar spodbujajo odprto in iskreno sporazumevanje med otrokovimi starši in ko ohranijo svojo pozitivno usmerjenost. Babice in dedki težko odrečejo pomoč odraslemu otroku, ki se znajde v položaju samohranitelja, ob tem pa radi pozabijo, da je pomoč odraslemu otroku v stiski plemenita, da pa ima pretirana pomoč pogosto nasprotne učinke, kot bi si želeli. Otrokovi starši so tisti, ki morajo nositi večji del odgovornosti v skrbi za otroka, pomoč starih staršev pa naj bi trajala le toliko časa, da se starši izkopljejo iz stiske.

Skrb za otroka je naporna in stresna in stari starši kljub svoji vitalnosti po navadi nimajo več toliko moči in energije, kot so jo imeli pred dvajsetimi leti. Priporočljivo je, da se stari starši izognejo impulzivnim odločitvam in realno razmišljajo, koliko skrbi so sposobni sprejeti za nedoraslega vnuka, ne da bi s tem presegli svoje moči in ne da bi s tem povzročali dodaten stres. Mnoge babice in dedke zavede prevzemanje odgovornosti za vnuka, vendar jih večina kaj kmalu spozna, da so si s svojo odločitvijo nakopali nepotrebne nove skrbi in frustracije, sebe pa so oropali mirnega življenja, ki so ga načrtovali za čas, ko bodo njihovi otroci odšli v samostojno življenje. Nenačrtovane obveznosti za vnuka povečujejo stres v življenju starih staršev in sprožajo konflikte z otrokovimi starši, kar negativno vpliva tudi na otroka. Primerno je, da stari starši pred dokončno odločitvijo, da bodo prevzeli skrb za vnuka, dobro razmislijo o svojih planih, da realno ocenijo obveznosti, ki jih prinaša skrb za otroka, in si iskreno priznajo svoja čustva. Prav nič hudega ni, če odklonijo popolno skrb za vnuka in če svojemu otroku pomagajo na drug način - bodisi tako, da plačujejo dnevno varstvo otroka ali mu pomagajo z drugimi oblikami nematerialne pomoči.

Ne nazadnje je treba omeniti, da porazdeljena skrb med družinskimi člani zahteva jasno določitev meja, ki omogočajo zdravo funkcioniranje družine. Določitev meja ne pomeni tega, da stari starši nimajo avtoritete, pač pa, da je njihova avtoriteta najbolj trdna, ko jo ustrezno podprejo otrokovi starši. Kadar imajo družine težave z določanjem meja, je priporočljivo, da poiščejo izkušenega strokovnjaka, ki razume in upošteva družino kot celoto, vključno z različnimi življenjskimi aranžmaji. Ob pomoči strokovnjaka bodo družinski člani laže prepoznali svoje vloge in sprejeli pravila, ki jim bodo pomagala, da sprejmejo svoje dolžnosti in uveljavijo svoje odgovornosti. Jasno določena pravila in spoštovanje zastavljenih meja pa otroku omogočajo razvoj lepšega vedenja in ga delajo srečnejšega.

Babice in dedki imajo v sodobni družbi pomembno socialno vlogo in otroci, ki lahko del svojega odraščanja preživijo ob njih, dobijo s tem neprecenljivo doto. Stari starši, ki se zavedajo svoje vloge, si prizadevajo stkati trdne vezi z vnuki in si vzamejo čas zanje. Najbolj pomemben del njihovega poslanstva pa je krepitev otrokovega občutka pomembnosti in ljubljenosti.