Epilepsija – bolezen kot vsaka druga
Epilepsija je najpogostejša resna nevrološka motnja, natančneje rečeno, motnja v delovanju osrednjega živčevja. Čeprav večina epileptikov živi povsem normalno družabno in družinsko življenje, je bolezen premalo znana in je zato še vedno stigma, kar se kaže predvsem v tem, da epileptični bolniki teže najdejo zaposlitev in da ne smejo voziti avtomobila.
Najočitnejši znak za epilepsijo so ponavljajoče se prekinitve normalnega delovanja možganov (ali le dela možganske skorje), kar se kaže kot epileptični napad. Vzrok zanje so poškodbe možganov, infekcije, krvavitve, tumorji, alkohol, nekatere presnovne motnje ali pa dednost.
Napad se lahko pojavi kadarkoli in kjerkoli, nekateri ljudje nekaj trenutkov prej zaznajo, da se bo nekaj zgodilo, medtem ko druge napad popolnoma preseneti. Z rednim uživanjem ustreznih zdravil se število napadov zmanjša ali celo ustavi in z določenimi omejitvami bolniki živijo normalno življenje. Bolniki, pri katerih tudi po dveh letih zdravljenja napadi ne minejo, takih pa je od 25 do 30 odstotkov, pa potrebujejo kirurško zdravljenje.
V Sloveniji ima epilepsijo blizu 20.000 ljudi, veliko več pa jih je že imelo vsaj en epileptični napad, vendar to še ni epilepsija. Za postavitev prave diagnoze in uspešno zdravljenje pri hujših oblikah je potreben multidisciplinarni tim strokovnjakov (nevrolog, nevrofiziolog, nevropsiholog, nevroradiolog, socialni delavec, psihiater in nevrokirurg, dietolog in še kdo), da se lahko bolnik uspešno spopade tudi s čustvenimi, umskimi in socialnimi posledicami bolezni.
Žal pa je strokovnjakov, ki bi se ukvarjali z odraslimi epileptiki, pri nas veliko premalo, potrebovali bi namreč od 6 do 7 specializiranih nevrologov, zdaj pa pride, statistično gledano, na število bolnikov le 1,5 specialista. Zato so čakalne dobe na posebne preglede (EEG, magnetna resonanca, videotelemetrija) zelo dolge, na operacije pa bolnike pošiljamo v tujino, najpogosteje v Francijo ali v Nemčijo. Na srečo pa je z usposobljenimi pediatri po regijah in strokovnim centrom na ljubljanski pediatrični kliniki bolje poskrbljeno za otroke in mladostnike z epilepsijo.
Epilepsija pri starejših
Kot opažajo nevrologi, se v zadnjem desetletju in pol povečuje število novih primerov epilepsije v starosti. Eden od vzrokov je lahko tudi ta, da imajo starejši več različnih bolezni, ki se kažejo z različnimi simptomi in med katerimi lahko epilepsijo tudi spregledajo. »Največkrat je epilepsija, ki začne po 60. letu, posledica žilne bolezni možganov. Ni nujno, da spremlja le hude oblike možganske kapi z gibalno prizadetostjo, lahko je epilepsija tudi edina posledice možganske kapi. Pomemben vzrok za nastanek epilepsije v tem obdobju so še možganski tumorji, ponavadi tisti, ki rastejo počasi in so sicer manj nevarni. Zgodi se celo, da šele na starost postavimo diagnozo katere od otroških vrst epilepsije, ki se je vse življenje razvijala skoraj neopaženo,« pravi mag. Bogdan Lorber, dr. med, vodja centra za epilepsijo odraslih na nevrološki kliniki v Ljubljani.
Ni pa nujno, da se s starostjo pogosteje pojavlja tudi epilepsija. Pri ženskah v menopavzi se, denimo, lahko zmanjša število napadov, ki so bili odvisni od hormonskega ciklusa.
Zaradi epilepsije pričakovana življenjska doba ni bistveno krajša. »Epileptični napadi lahko okvarjajo možgane, zlasti če se pojavljajo pogosto. Lahko pripeljejo do hitrejšega izgubljanja spomina ali drugih znakov hitrejšega staranja. Zato si z zdravili prizadevamo zmanjšati pogostost napadov,« pravi nevrolog. »Najpomembnejše posledice napadov so poškodbe, redkeje motnje srčnega ritma.«
Res pa lahko tudi zdravila vplivajo na hitrejše izgubljanje spomina in drugih kognitivnih sposobnosti, a kot pravi nevrolog Lorber, je na srečo večina novejših zdravil boljših od klasičnih protiepileptičnih zdravil. Tako zdravnik za posameznega bolnika laže najde učinkovito zdravilo s čim manj neželenimi učinki, ki tudi ne bo negativno vplivalo na zdravljenje drugih bolezni in na součinkovanje drugih zdravil.
V društvu Liga proti epilepsiji, ki združuje tako medicinske strokovnjake, kot tudi bolnike in njihove svojce, si prizadevajo izboljšati kakovost življenja ljudi z epilepsijo in osveščati bolnike, svojce ter šole in vrtce.
V Kopru, Kranju, Mariboru, Novem mestu, Ljubljani, Slovenskih Konjicah in Žalcu delujejo tudi skupine za samopomoč. Več o njihovem delovanju, pa tudi nasvete ter pomoč pri reševanju psiholoških in socialnih težav lahko dobite na svetovalnem telefonu Epitel. Pokličete lahko vsak četrtek med 16. do 19. uro na številko: 01 432 93 93.
Koristne informacije najdete tudi na spletni strani: www.epilepsija.org.
Kaj storimo, če kdo ob nas doživi epileptični napad, pade po tleh, ima krče in se slini? Obrnemo ga na bok, mu podložimo glavo in omogočimo dihanje. Epileptični napadi so kratkotrajni, trajajo od nekaj sekund do nekaj minut, potem pa se možgani postopoma vrnejo v normalno stanje. Le če napad traja dlje časa, pokličemo pomoč (112).
