ZDRAVJE KRATKE

Dobro počutje | apr. '11

Izmerite beljakovine v urinu!

Bolnikov s kronično ledvično odpovedjo, ki potrebujejo zdravljenje z dializo ali presaditev ledvic, je v Sloveniji blizu dva tisoč. Kot so poudarjali zdravniki ob svetovnem dnevu ledvic (10. marec), pa je ledvična bolezen precej bolj razširjena, še zlasti med starejšimi. Večina ljudi sploh ne ve, da je z njihovimi ledvicami kaj narobe, saj dolgo nimajo težav ali bolečin. Pozno odkrita ledvična bolezen pa poveča tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov, še posebej pri sladkornih bolnikih in bolnikih s povišanim krvnim tlakom.

Ledvično okvaro pogosto povzroči visok krvni tlak, ki še bolj oslabi delovanje ledvic in preobremeni srce in žilje zaradi zadrževanja vode v telesu. Srčna mišica se zadebeli in postaja toga, podobno pa postajajo toge tudi prevodne arterije. Pri ledvični bolezni se hitreje kopičijo tudi obloge na stenah žil (ateroskleroza), kar je povezano z izgubljanjem beljakovin s sečem, z zadrževanjem strupenih snovi v telesu, ki se sicer izločajo z urinom, ter povečano ravnijo fosfata.

Eden od kazalcev kronične ledvične bolezni je povišana vrednost beljakovin v urinu, ki jo lahko ugotovimo s preprostim testom. Starejši ljudje so ena od skupin z večjim tveganjem za razvoj te bolezni, zato nefrologi priporočajo, da vsi starejši od 60. let enkrat na leto opravijo meritev beljakovin v urinu, ki je ni treba posebej plačati.

Klopi že prežijo

Od maja do oktobra, ko se ljudje največ zadržujemo na prostem, se zelo poveča tudi aktivnost klopov. Žal pa so klopi vse pogosteje okuženi in prenašajo različne bolezni, med najbolj nevarnimi pa je virusno obolenje osrednjega živčevja, klopni meningoencefalitis. Okužba povzroči motnje v delovanju centralnega živčnega sistema, hude glavobole, vrtoglavico, motnje sluha, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresijo, lahko pa ima tudi trajne posledice, denimo ohromelost, ali celo povzroči smrt bolnika.

Slovenija je po razširjenosti okužbe v evropskem vrhu in vsako leto za klopnim meningoencefalitisom zboli najmanj 250 ljudi; leta 2009 so bili prijavljeni kar 304 primeri okužb s klopi, večina je morala na zdravljenje v bolnišnico.

Še posebej veliko okuženih klopov je na območju Gorenjske, Štajerske, Koroške ter v osrednji Sloveniji. In to le ne v gozdovih, kjer se lahko denimo okužimo na planinskih izletih, piknikih ali pri gobarjenju, pač pa tudi na domačih vrtovih ... Zato se moramo med zadrževanjem na prostem obleči v oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, uporabljati moramo repelente in vedno skrbno pregledati vse telo in odkritega klopa takoj odstraniti. Najučinkovitejša zaščita pred klopom pa je cepljenje. Najbolje je, da se cepimo še pred začetkom toplega obdobja, čez en mesec dobimo še drugi odmerek, čez 9 do 12 mesecev pa še tretjega. Nato cepljenje po 3 letih obnovimo z enim odmerkom, kasneje pa na vsakih 5 let. Cepimo se lahko v območnih zavodih za zdravstveno varstvo in pri izbranem zdravniku, cena enega odmerja je približno 32 evrov.

Tehnologija ohranja življenja

Možganska kap je eno od obolenj, pri katerem je odločilnega pomena čas - pri nas pa večina bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo prispe v bolnišnico prepozno za učinkovito zdravljenje z zdravilom, ki raztopi krvni strdek (tromboliza), ugotavljajo nevrologi. Zdravniki namreč lahko rešijo večino bolnikov, ki prispejo v bolnišnico v manj kot petih urah po prvih znakih kapi.

V takih primerih bi zelo pomagala uporaba sodobne tehnologije ali t.i. telemedicine. Z vzpostavitvijo sistema TeleKap bi se lahko zdravniki urgentne medicine v splošnih bolnišnicah, kjer nimajo ustrezne nevrološke službe, kadarkoli prek video povezave v živo posvetovali z žilnim nevrologom v centru za možgansko kap. Nevrolog bi lahko na ta način opravil popoln nevrološki pregled, pregledal dokumentacijo in izvide ter predlagal način zdravljenja. Na ta način bi rešili mnogo več bolnikov kot doslej. Možgansko kap pri nas doživi blizu 4500 bolnikov na leto, s trombolizo pa jih zdravijo le okoli 100 na leto.

Kot se je izkazalo v tujini, se s posvetovanjem prek tehnološkega sistema zmanjšajo tudi stroški prevozov bolnikov v oddaljene centre, predvsem pa se izboljša prepoznava simptomov kapi, kar skrajša čas do sprejetja v bolnišnico.

Kot je povedala doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., predstojnica oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana si prizadevajo za ustanovitev osrednjega centra za možgansko kap, ki bi ga povezali z bolnišnicami v Murski Soboti, Mariboru, Slovenj Gradcu, Celju, Novem mestu, Izoli, Novi Gorici in Jesenicah.

Ganoderma krepi imunski sistem

Zdravilne učinkovine gobe Ganoderma lucidum v tradicionalni kitajski medicini s pridom uporabljajo že več kot štiri tisoč let. Pri nas so na voljo oljne kapsule Ganoderma lucidum Ars Pharmae®, ki so odlične za krepitev imunskega sistema.

Kapsule spor Ganoderma lucidum Ars Pharmae® pa so namenjene izboljšanju telesne in duševne zmogljivosti. Krepijo organizem, pomagajo ohranjati optimalno imunsko odpornost, pomagajo pri utrujenosti in nespečnosti ter spodbujajo vitalnost.