3 D - diabetes, depresija in debelost
Zdravniki svarijo, da sladkorna bolezen po svetu vse bolj dobiva razsežnosti epidemije, še posebej pa narašča sladkorna bolezen tipa dva, ki jo ima kar 90 odstotkov bolnikov. Problematična ni toliko bolezen sama, kot predvsem zapleti, ki se lahko pojavijo ob neustreznem ravnanju bolnika.
Previsoka koncentracija krvnega sladkorja pri diabetesu tipa 2 je posledica dveh dejavnikov: okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem na mišičje in jetra. Krvni sladkor je vedno višji, pogosto je posredi povišana telesna teža, previsok krvni tlak in motena presnova maščob, vse to pa povečuje ogroženost za srčno-žilne bolezni. Verjetnost srčnega infarkta in možganske kapi je tako pri sladkornih bolnikih tipa 2 vsaj dvakrat večja kot pri ljudeh, ki nimajo sladkorne bolezni.
Študije tudi kažejo, da je med diabetiki tipa 2 dvakrat več depresije in obratno, ljudje, ki se spopadajo z depresijo, imajo dvakrat več možnosti, da zbolijo za sladkorno boleznijo. Težava pa je v tem, da je depresiven bolnik tudi brezvoljen, nima motivacije niti ne moči, da bi poskrbel zase, zato pogosto zanemari sladkorno bolezen, kar pa lahko ogrozi njegovo življenje.
Vzrok za hitro širjenje diabetesa je večinoma v preveliki telesni teži. Debelost je v svetu splošen in velik problem, saj povzroča tudi druga obolenja in zdravstvene zaplete. Če bi že v mladosti namenili več pozornosti prehranjevalnim navadam in se naučili kulture hranjenja in pitja ter se tega držali vse življenje, bi imeli veliko manj težav s počutjem, pa tudi z zdravjem.
Uživamo namreč preveč energijsko goste hrane iz prečiščenih žit in obogatene s sladkorji, nasičenimi maščobami in soljo ter pijemo sladke in gazirane pijače z umetnimi dodatki. Problem je v tem, pravi dietetičarka Irena Sedej, da naš dnevni energijski vnos v povprečju vsaj za 15 odstotkov presega potrebe, ki jih ima naše telo in jih lahko izkoristi. Premalo smo pozorni na »skrite pasti«, denimo na vnos fruktoze, ki škodljivo vpliva na razgradnjo maščob.
Ob tem pa Sedejeva poudarja, da ne obstaja zdrava in nezdrava hrana, pač pa hrana, ki jo smemo uživati pogosteje, in tista, ki naj bi jo uživali čim bolj poredko. Tako tudi sladkorni bolnik ne potrebuje posebne dietne prehrane, še manj je priporočljivo kupovanje posebnih izdelkov ali živil, označenih posebej za diabetike. Sladkorni bolnik lahko uživa tudi beli sladkor (saharozo) in med, a vedno v pravilno sestavljenem obroku in skupaj z vlakninami in beljakovinami. Opozarja pa, da tekoča in trdna hrana nista enakovredni, zato za naše zdravje ni dobro nadomeščati obroke s pripravki v tekoči obliki.
Diabetes tipa dva se začne pojavljati po 45. letu, zato je dobro, da si redno merimo sladkor v krvi (vsaj na tri leta), zlasti pa tisti, ki so prekomerno težki, ki so se že rodili s porodno težo nad 4 kilogrami, ki živijo v stresu, imajo slabe prehranske navade, se premalo gibljejo, imajo v družini sladkorno bolezen ali moteno toleranco za glukozo. Diabetes je lahko huda bolezen, če jo podcenjujemo, pogosto opozarjajo zdravniki, po drugi strani pa jo je mogoče dokaj dobro obvladovati, potrebna je le doslednost in upoštevanje zdravniških napotkov. Temeljni del zdravljenja sladkorne bolezni je zdrav način življenja. Redno gibanje izboljša presnovo, ugodno vpliva na krvni sladkor, krvni tlak in krvne maščobe ter pomaga vzdrževati primerno telesno težo. Jesti je treba manj hrane in še ta naj bo premišljeno izbrana. Vsakemu diabetiku bo laže, če se o bolezni kar najbolje pouči, sprejme pomoč strokovnjakov in se ravna po njihovih nasvetih. Izkazalo se je tudi, da vključeni v društva sladkornih bolnikov bolje obvladujejo bolezen, saj tu dobijo podporo in pomoč, poskrbljeno je tudi za organizirane pohode in rekreacijo.
