Zakaj zares stari ljudje niso debeli

Dobro počutje | apr. '11

Dejstvo je, da je debelost zunanji znak nezdravega življenja, nezdrave prehrane in pomanjkanja telesne aktivnosti. Vendar tudi ljudje, ki niso pretirano debeli in doživijo visoko starost, postopoma izgubljajo telesno težo. Zato tudi ni zelo starih ljudi, ki bi bili debeli. Poskusimo odgovoriti, zakaj.

Od rojstva do smrti celice človeškega telesa nastajajo in propadajo. Seveda je v otroštvu in odraščanju več na novo nastalih celic kot tistih, ki propadejo. Zato človeško bitje raste in se razvija. V starosti pa je proces obraten. Vse več celic odmira in nastajanje novih celic ne zapolni več nastale vrzeli.

To se kaže tudi v masi mišic, ki je v sedmi dekadi življenja pomembno manjša kot v zreli dobi. Propadanje mišične mase je stalnica starajočega se organizma in je ne moremo preprečiti. Med 25. in 75. letom starosti se mišična masa povprečno zmanjša s 24 na 13 kg in maščobnega tkiva je od 15 do 25 kg več. Prav propadanje mišične mase je eden izmed pomembnih vzrokov zmanjševanja telesne teže pri starostnikih.

Pomanjkanje sline in izgubljanje okusa

Nadaljnja vzroka za hujšanje sta zmanjšana količina zaužite hrane in njen slabši izkoristek. Ta proces se začne že v ustni votlini. Zobje z leti izpadejo. Tako je hrana slabše prežvečena in se teže prebavlja. Dodatno so usta pri starejših pogosto suha, brez sline. Hrana, ki je že tako slabše prežvečena, se ne pomeša s slino in se ne navlaži. Požiranje trde hrane pa je moteče in včasih tudi boleče.

Zmanjša se število brbončic, s katerimi okušamo. Mladi imajo od 3000 do 10.000 brbončic, ki zaznajo slano, sladko, kislo, grenko. Po 45. letu starosti se začne število brbončic manjšati in pri 80. letih jih ostane le še tretjina. Predvsem izginejo brbončice za slano in sladko, ki so na vrhu jezika. Izgubljanje okusa prav gotovo vpliva na željo po hrani.

Hrana iz ust potuje po požiralniku v želodec. Požiralnik se krči in sprošča ter tako poriva hrano proti želodcu. Nadzorovana krčenja požiralnika omogoča živčevje, ki je v steni požiralnika. Prav to živčevje v starosti ne deluje več povsem skladno, kar se lahko pokaže tudi kot motnja v požiranju, čeprav se to dogaja le redko.

Ko pride hrana v želodec, jo ta najprej zmelje v majhne delce in nato pomeša z želodčnim sokom, ki ga tvorijo celice želodčne sluznice. Vsak dan nastane približno 1 do 1,5 litra želodčnega soka, v katerem so sluz, encimi in hormoni, ki skrbijo za razgradnjo beljakovin in maščob.

V starosti mišice želodca niso več sposobne usklajenega krčenja in potiskanja hrane v dvanajstnik in črevo. Tako hrana zastaja v želodcu. V medicini imenujemo to gastropareza. Ljudje s to motnjo imajo občutek, da so hitro siti, da so po jedi napihnjeni, spahuje se jim in pesti jih občutek slabosti. Ker se te težave pojavljajo po jedi, začnejo zavračati hrano. Zastajanje hrane v želodcu in posledična napihnjenost želodca sprožata signale, ki potujejo v možgane in dosežejo center za lakoto. Zaradi tega so starejši ljudje hitro siti in ne občutijo lakote. Mastna hrana še pospešuje gastroparezo. Zato je za starejše priporočljivo, da jedo večkrat na dan in manjše obroke ter nemastno. Bolje je, če je hrana tekoča. Tekočina namreč hitreje prehaja iz želodca v črevo.

Krčenje notranjih organov

Želodčna sluznica je pri starejših tanjša in se laže poškoduje, kar je treba upoštevati pri jemanju različnih zdravil.

Ko pride zmleta in s sokovi obdelana hranljiva masa iz želodca v tanko črevo, se pomeša še z žolčem, ki pride iz jeter, in s sokom, ki ga v črevo izloči trebušna slinavka. Dodatno tudi sluznica tankega črevesa izloča številne prebavne encime in hormone. Vsi ti sokovi predelajo hrano v takšne delce, da jih lahko črpalke v črevesni sluznici posrkajo in po krvi posredujejo vsem celicam v človeškem telesu. V starosti se površina črevesne sluznice zmanjša. V mladosti in zrelih letih je sluznica lepo nagubana, kasneje pa se sluznične gube sploščijo in manj je aktivnih mest za srkanje predelane hrane. Vsa sreča, da je v črevesni sluznici dovolj rezerve in se ne glede na starostno zmanjšano površino ohrani sposobnost črpanja vseh pomembnih sestavin hrane. Pomanjkljivo pa je vsrkavanje kalcija.

Jetra so največja žleza v človeškem organizmu in so za normalno prebavo in presnovo tako pomembna, da starost ne vpliva bistveno na njihovo delovanje. Res se jetra z leti zmanjšajo za četrtino, vendar njihovo delovanje na presnovo hrane ostane neokrnjeno.

Tudi trebušna slinavka se v starosti zmanjša, njeno delovanje na prebavo in presnovo pa se ohrani. Sladkorna bolezen v starosti skoraj nikoli ni posledica slabšega delovanja trebušne slinavke.

Mnogi starejši imajo žolčne kamne. Naključno jih najdemo kar pri 40 odstotkih žensk, starejših od 80 let. Verjetno nastajajo žolčni kamni zato, ker se z leti zmanjšana tvorba in izločanje žolča. Po navadi pa mirujejo in ne povzročajo težav.

Spodnji del prebavne cevi je debelo črevo. Ko pride tekoča snov iz tankega v debelo črevo, se spremeni v blato, ker sluznica debelega črevesa posrka in vrne telesu vodo in elektrolite. Debelo črevo se pod vplivom živčevja, ki je v njegovi steni, ritmično krči in potiska blato proti danki. V visoki starosti je manjša občutljivost črevesne stene na notranje dražljaje, posledica tega pa je trdovratno zaprtje, ki muči mnoge starejše.

Zaradi vseh teh telesnih sprememb hujšanja ne moremo zaustaviti z visoko kalorično hrano ali napitki niti z dodajanjem beljakovin, hkrati pa je povezano z večjo obolevnostjo in večjo umrljivostjo.

Stari ljudje hujšajo, ker nimajo apetita in se zato slabo hranijo. Zaužita hrana ne zadošča njihovim osnovnim potrebam, čeprav so zmanjšane zaradi manjše telesne aktivnosti in manjše mišične mase. Zato pride do razgradnje telesu lastnih snovi, vključno z beljakovinami. Hujšajo tudi zato, ker nezadržno propada njihova mišična masa.