Gozd zasluži spoštovanje

Prosti čas | apr. '11

Če bi se vprašali, kaj nam pomeni gozd, bi verjetno vsak izmed nas našel svoj odgovor. Za večino ljudi pa je to del neokrnjene narave, kjer zdravo zadihamo, poslušamo žgolenje ptic, se sprostimo in si »napolnimo baterije«, nabiramo gobe in zdravilna zelišča, se sladkamo z borovnicami, malinami in gozdnimi jagodami.

Gozdovi vsekakor niso le zelena pljuča, čeprav kot življenjski prostor za živali in rastline pripomorejo k biotski raznovrstnosti, filtrirajo vodo in zrak ter varujejo zemljo pred erozijo. So tudi območje, na katerem se razgibavamo, na učnih poteh spoznavamo naravo v vsej raznovrstnosti in se jo učimo spoštovati.

Seveda ne gre zanemariti dejstva, da gozdovi mnogim ljudem zagotavljajo socialno varnost (v gozdarstvu in z lesom povezanimi dejavnostmi je zaposlenih blizu 22 tisoč ljudi!). Gozd je naš najpomembnejši obnovljivi naravni vir, a je po mnenju strokovnjakov še premalo izkoriščen njegov gospodarski pomen – posekamo denimo za dva milijona kubičnih metrov manj lesa, kot pa je letnega prirasta.

Kot pravi mag. Robert Režonja, vodja sektorja za gozdove na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Slovenci dobro skrbimo za gozdove, pri čemer v veliki meri upoštevamo načela sonaravnosti in trajnostnega razvoja. To dokazuje tudi dejstvo, da je kar 71 odstotkov gozda vključenega v evropsko ekološko območje NATURA 2000.

Žal pa vedno znova zgroženo ugotavljamo, da imajo nekateri ljudje gozdove za odlagališče odpadkov ali zasebno dirkališče; tudi pretirano nabiranje gozdnih dobrin je škodljivo, zato naj bi v bližnji prihodnosti za red v gozdovih skrbeli gozdni nadzorniki. Vedeti namreč moramo, da je v naših gozdovih dovoljena prosta hoja ljudi in nabiranje gozdnih dobrin (gobe, borovnice in drugi sadeži ipd.) za osebno rabo, za morebitne druge – a naravi prijazne - dejavnosti pa se moramo dogovoriti z lastnikom.

Morda bomo o pomenu gozdov za nas in za naše potomce temeljiteje razmišljali v letošnjem letu, ki so ga Združeni narodi razglasili za mednarodno leto gozdov, in to predvsem zato, da bi opozorili na pretirano krčenje gozdov (na leto tako izgine z zemeljskega obličja kar za tri Slovenije zlasti tropskih gozdov). Pri nas teh težav nimamo, gozdove pa najbolj ogrožajo ekstremni vremenski pojavi, kakršen je bil orkanski veter v letu 2008, ki je poškodoval velike gozdne površine. Pa tudi globalno segrevanje bo sčasoma povzročilo izginotje nekaterih drevesnih vrst; pojavile se bodo sicer nove, hkrati z njimi tudi nove bolezni in škodljivci.

Na te pojave ne moremo vplivati, lahko pa vsak izmed nas ravna tako, kot si gozd zasluži: odgovorno in obzirno. Spodbuditi spoštljiv odnos do gozdov je osnovni namen nacionalne kampanje, ki bo letos potekala po vsej Sloveniji, zajemala pa bo od predstavitev gozdnih učnih poti in avtohtonih drevesnih vrst do tradicionalnih dejavnosti, povezanih z lesom (oglarjenje, splavarjenje) in sajenja dreves. Še posebej pestro bo dogajanje v tednu gozdov, ki bo v maju.

Gozd v številkah

- Gozd prekriva blizu 60 odstotkov Slovenije, po gozdnatosti sta v EU pred nami le Finska in Švedska.

- Od 1.212 tisoč hektarjev gozdov jih je 75 odstotkov v zasebni lasti.

- Od 461.000 lastnikov jih 186.000 poseduje manj kot hektar gozda.

- Na leto posekamo 3,4 milijona kubičnih metrov lesa, čeprav bi ga lahko 5,3 milijona, ne da bi s tem škodovali gozdu.

- Zaloge lesa pri nas so ocenjene na 380 milijonov kubičnih metrov, od tega je 54 odstotkov listavcev in 46 odstotkov iglavcev.

- Za obnovo, nego in varstvo gozdov namenjamo 1,9 milijona evrov na leto.