Naše legende Miša Molk

Zgodbe | apr. '11

Marija Miša Molk se je rodila na Vrhniki. Tako zelo se ji je mudilo na svet, da mami ni uspelo priti do porodnišnice, pač pa se je vse zgodilo kar obešanjem perila na domačem dvorišču.

Deset let so živeli na Vrhniki. Tudi  ne pozablja svojih korenin in ponosna je na svojega slavnega rojaka Ivana Cankarja.

»Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal. Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi. Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem sanjajočem močvirju, do žalostne gore in do Krima.« S temi Cankarjevimi besedami, ki jih Miša nosi globoko v srcu, je začela odgovarjati na moja vprašanja.

»V Ljubljani smo živeli na Prulah. Mama je bila gospodinja. Bili so taki časi, da bi v šoli veliko raje rekla, da je mama delavka ali uslužbenka. Poleg skrbi za družino je bilo njene ljubezni dovolj še za druge otroke. Rada sem ji pomagala, tako sem jih vzljubila, da sem še pri dvanajstih letih prosila za sosedove malčke in jih vodila na sprehod.«

Poljanska gimnazija in stadion Olimpije sta zapolnjevala iztekajoča se najstniška leta. »Atletiko sem imela rada, trenirala sem tek na 60 m in 100 m, ko pa so mi trenerji obesili še skok v višino, sem opustila resno treniranje. Seveda je bilo v tistih letih veliko mladostniških zablod, prvih ljubezni, plesov v študentskem naselju, takrat so se tudi pojavili prvi disko klubi v Ljubljani ... S starejšo sestro sva radi zahajali k Anžiču v Polje.«

Nadebudno in radovedno dekle se je odločilo za študij na fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo. »Žal je tisto novinarstvo na koncu tega imenitnega naziva ostalo bolj privesek kot pa avtonomen, suveren študij. Vse preveč je bilo politike. Če želiš biti dober novinar v kulturi, je veliko bolje biti primerjalni književnik, če želiš pokrivati gospodarstvo pa ekonomist.

Med študijem sem zašla na TV Ljubljana na avdicijo za voditelje mladinskih TV oddaj, povezovala sem program in uživala, ko sem si za svoj denar lahko kupila blago za maksi krilo. Napravila sem šiviljski tečaj in oče mi je kupil šivalni stroj Danica. Danes ga ima hči Ula in prav zanima me, ali ga je že vzela iz škatle,« še doda v smehu. In prav ta smeh še vedno krasi njeno, zdaj že zrelo žensko lepoto.

Vračava se spet na začetek njene televizijske poti. »Še v radijski hiši, v petem nadstropju so nastajala TV poročila, Obzornik in TV Dnevnik. Za začetek sem rezala natipkane strani na polovičke, ki so jih potem dobili bralci v studio, hodila po kavo za dežurno ekipo in tako spoznavala televizijo od znotraj. Tisto pravo pa me je zadelo s TV križanko. Tam sem se našla, prekalila in spoznala, da je to tisto ta pravo. Moja sreča je bila, da mi je uspelo združiti vse, kar naredi TV voditelja verodostojnega in, navsezadnje, dobrega. Televizijska kamera je kot rentgen. Razgali te, razkrije, pove, ali si iskren, in ne odpušča. Moj moto je bil vedno: biti dobro pripravljena ne glede na temo pogovora. Videz, glas in interpretacija, to troje je daleč najpomembnejše. Še posebej glas. Gledalci so me vzeli za svojo. Še preveč! Postala sem »ikonca« sobotnih večerov. To vlogo sem sprejela in čeprav so bili časi, ko mi je šlo doma vse narobe, ko sem bila dobesedno razsuta, sem bila za gledalce njihova Mišika.«

Ljudje menijo, da gre vam, TV zvezdam, vse kot po maslu. Vabila, rožice, ženitne ponudbe, take in drugačne prednosti, ugodni krediti, veliko denarja ...

»Oooo, ja, to bo to,« se s salvo smeha odzove na moje besede. »Res pa je, da če ne bi bila voditeljica, novinarka in avtorica TV oddaj, ne bi srečala številnih zanimivih, izjemnih ljudi, jih spoznala, se pogovarjala z njimi. Da, obogatili so mi moja spoznanja o drugih ljudeh, o življenju. To pa je neprecenljivo, tega ne moremo izmeriti z nobenimi vatli, tudi z denarjem ne.«

Miša je bila osem let odgovorna urednica razvedrilnih in športnih oddaj na TV Slovenija. »Zelo neposrečena je bila združitev TV razvedrila in športa. Tako zelo, da sem ključne odločitve športnega dela prepuščala kolegom športnikom, točneje njihovemu uredniku. Bila sem stroga urednica. Tudi kritična, če je bilo treba.«

Miša Molk je postavila visoka merila za vodenje razvedrilnih oddaj, njen kleni pogovorni jezik je bil pravi obliž za kosmata slovenska ušesa. Danes je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Njena moč je javnost. »Jaz njihova, oni moja.«