Kilti, viski, golf in Sean Connery

Prosti čas | apr. '11

Škotska je eden najbolj zanimivih predelov Velike Britanije. Dežela, ki obsega severni del otoka, je nekaj posebnega že zaradi hribovite pokrajine, v kateri se zrcalijo velika jezera in na stotine kilometrov morske obale, ki obsega vse od čudovitih peščenih plaž do majhnih, osamljenih zalivov in številnih otokov, ki se vrstijo predvsem ob zahodni obali.

Še bolj posebni pa so Škoti, ki se postavljajo s številnimi nenavadnimi običaji. Med njimi je tudi veliko svetovno znanih imen, kot je J. K. Rowling, avtorica knjižnih uspešnic o Harryju Potterju. Tudi mnogi prizori iz filmov o Harryju Potterju so bili posneti na Škotskem. Zagotovo pa je najbolj znan škotski igralec Sean Connery. Mel Gibson pa je v filmu Pogumno srce (Bravehart) oživel največjega škotskega junaka v boju za neodvisnost - Williama Wallaceja.

Pred tremi leti je Škotska dobila novo junakinjo: Susan Boyle, ki je v priljubljeni televizijski oddaji Britanija ima talente s čudovitim petjem osvojila poslušalce z vsega sveta že veliko pred finalno oddajo, v kateri pa je na presenečenje vseh zasedla drugo mesto.

Vojaki v krilih

Kilt se imenuje znamenito škotsko krilo karirastih vzorcev. Nekoč so jih ponosno nosili plemiči, vojaki in uradniki. Na prvi pogled so videti vsi enaki, toda med seboj se razlikujejo v barvi, obliki in razporeditvi ter poteku črt, saj vzorci predstavljajo posamezne družine - klane.

Kilti so danes nepogrešljiv del marsikatere prireditve na Škotskem. Pred gradom Atholl Blair se konec maja s parado predstavi tudi edina zasebna vojska v Evropi. Blizu 80 vojakov v kiltih je prava paša za oči. K značilni opravi poleg kilta sodijo še baretka s cofom, bela srajca, suknjič, torbica okoli pasu, bele dokolenke in črni čevlji, za dokolenkami pa imajo zataknjeno bodalo.

Vsaj toliko kot po krilih so Škoti znani tudi po viskiju. Trdijo, da prav oni delajo najboljšega na svetu. Za irski in ameriški viski pravijo, da je le pobarvana voda, če ne še kaj slabšega. Obisk destilarne viskija je zato ena od obveznih turističnih postaj na Škotskem.

Na Škotskem so menda prvi začeli igrati golf. V mestu St. Andrews ga igrajo že vse od začetka 15. stoletja. Mesto se danes postavlja z najbolj priljubljenimi igrišči, med katerimi je Old course tudi najstarejše na svetu. Z golfom so povezane številne posebnosti, ki jih je mogoče spoznati v muzeju ob starem igrišču. Le kdo bi si mislil, da je bila ta elegantna igra od leta 1457 do 1502 celo prepovedana! Takratni kralj James II. je menil, da se mladi preveč zanimajo za golf, namesto da bi se posvečali lokostrelstvu in drugim bojnim veščinam. No, danes na zelenih tratah prav vsi udarjajo belo žogico, od nekaj let starih otrok pa do babic in dedkov … St. Andrews je znan tudi po najstarejši univerzi na Škotskem. Na njej je študiral tudi britanski princ William.

Posebneži vseh vrst

Višavske igre so nekakšna mešanica športno-kulturne prireditve in veselice. Na tekmovanju se med seboj pomerijo mišičasti tekmovalci, ki tekmujejo v vlečenju vrvi, v metanju kamnov, železnih krogel na verigi ter več metrov dolgih drevesnih debel. Na igrah tekmujejo tudi plesalke in plesalci. Spremlja jih tradicionalna glasba z značilnim škotskim glasbilom – dudami. Svoje tekmovanje pred strogimi sodniki pa imajo tudi igralci na dude. Višavske igre potekajo od jutra do večera in predstavljajo odlično zabavo za vso družino. Za kak funt ali dva (vreden je malo več kot evro), je mogoče igrati nevsakdanje igre pa še kaj zadeti za nagrado. Denimo: v balo sena so potisnjeni žeblji različnih velikosti. Izvlečete lahko tri in če je med njimi žebelj s pobarvano konico, dobite nagrado. Še bolj zabavno je staviti na ovco. V ogrado z oštevilčenimi kvadrati spustijo ovco. Vsi, ki so stavili, jo skušajo s klicanjem in kriljenjem z rokami prepričati, da bi prišla prav v njihov kvadrat. Seveda pa se ovca vede čisto po svoje … Po zabavnih igrah je treba večer preživeti še na kateri od lokalnih zabav s tradicionalno glasbo in plesi, ki ji pravijo ceilidh.

Dolgodlake višavske krave so zagotovo najbolj nenavadne živali, ki jih utegnete srečati. A se ne pasejo ravno za vsakim vogalom. Škotska je večinoma redko poseljena in zato je ohranjene veliko narave. Marsikje živijo rdeče veverice, ki so nekoč naseljevale celo Veliko Britanijo, a so jih pregnale veliko bolj agresivne rjave veverice. Zato jih je dandanes s precej sreče mogoče videti le še v nekaterih gozdovih. Veliko laže je naleteti nas tjulnje. Ponavadi se lenobno grejejo na skalah blizu obale, ko pa se jim zelo približate hitro smuknejo v vodo in vas potem zvedavo gledajo z varne razdalje.

Najbolj nevsakdanje živali pa naj bi se skrivale v skrivnostnih, osamljenih jezerih. Nič čudnega, da bojda v marsikaterem prebiva pošast. Med njimi je najbolj znana Nessie. Opažali naj bi jo že več sto let, v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa je nastalo nekaj fotografij, ki naj bi prikazovale skrivnostno žival z dolgim vratom. Jezero je sicer res veliko in dovolj globoko, da bi se v njem lahko skrivala kaka nenavadno velika žival, toda količina hrane, ki bi jo lahko našla v okolju, je preprosto premajhna za njeno preživetje.

Eden najbolj privlačnih krajev ob jezeru Ness je Drumnadrochit. Tu je mogoče najti nekaj hotelov, prenočišč, trgovin in kar dve informacijski središči, posvečeni slavni jezerski pošasti. Novejše, imenovano Loch Ness exhibition centre (loch pomeni po škotsko jezero), ponuja zanimivo multimedijsko predstavitev iskanja Nessie. Njenega obstoja ne zanikajo niti ne potrdijo, tako da obiskovalci še vedno lahko vztrajajo pri svojem mnenju. Poleg lova na pošast je predstavljen tudi nastanek jezera Ness, pa rastlinstvo in živalstvo, ki ga naseljuje.

Grad Urquhart je pravzaprav še najbolj privlačna točka ob jezeru, pa čeprav so od nekdaj mogočne utrdbe ostale le še razvaline.

Škotščine skoraj nihče ne razume

Ocvrte ribe s krompirčkom so tako v Angliji, kot tudi na Škotskem izredno priljubljene. Škotska kuhinja pa seveda ponuja še marsikaj drugega. Med najbolj znane jedi sodijo haggis – nekakšni polpeti, ki so podobni na kolobarje narezani krvavici. Lahko so bele ali črne barve, njihova sestavine pa je kri, ovčja drobovina, ovsena kaša, mast in začimbe. Veliko bolj vabljive so slaščice. Še posebno slavni škotski masleni piškoti - shortbreads. Pekarne jih ponujajo v ličnih zavojih in pločevinastih škatlah. Mnogi imajo za najboljšega proizvajalca podjetje Walkers, katerega zaščitni znak so rdeči, karirasti vzorčki in slike s slavnimi osebami iz škotske preteklosti. Piškote je začel davnega leta 1898 peči Joseph Walker po družinskem receptu. Dandanes imajo njegovi potomci svetovno znano tovarno piškotov še vedno v kraju Aberlour, kjer je prvo pekarno in trgovino odprl Joseph. Piškote prodajajo v isti trgovini kot pred več kot stoletjem!

Nekaj posebnega je tudi najvišja škotska gora Ben Nevis. Visoka je le 1344 metrov, toda njena severna stena je tako prepadna, da predstavlja pravcati izziv za planince. Bolj čudaški pohodniki tekmujejo, kdo bo na Ben Nevis prinesel najbolj nenavaden predmet. Doslej so na vrh že privlekli sod, klavir in celo avtomobil!

Škotska ima svoj parlament (v Edinburgu), svoje zakone, pa tudi zastavo in jezik. Slednji se imenuje škotska gelščina, ohranil pa se je predvsem na otokih ob zahodni obali. Kljub temu, da se ga v šoli učijo tudi drugje, ga razume le nekaj odstotkov Škotov. Mladi pravijo, da je preprosto pretežak, pa tudi veliko priložnosti ni, da bi ga uporabljali! Vlada se seveda trudi, da bi postal jezik bolj razširjen. Zato so na zahodu postavili dvojezične napise, podpirajo pa tudi televizijske in radijske programe v gelščini. Uradni jezik je seveda angleščina, ki pa na Škotskem zveni precej drugače kot v Angliji. A po nekaj dneh se je zagotovo navadite …