Berite knjige z otroki!
Drugega aprila je svetovni dan mladinske književnosti, 23. aprila pa svetovni dan knjige, hkrati se izteka leto, v katerem je Ljubljana nosila naziv »svetovna prestolnica knjige«. Prav je, da v tem času knjigam posvetimo še več pozornosti kot sicer.
Tilka Jamnik, mag. bibliotekarstva, je bila dobrih 20 let zaposlena v centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo Pionirske knjižnice v Ljubljani. V začetku tega leta se je upokojila, a še naprej sodeluje v različnih oblikah izobraževanja s področja knjižne in bralne vzgoje, med drugim v Bralnem društvu Slovenije, je tudi podpredsednica društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in predsednica Slovenske sekcije IBBY.
Kako naj se starejši v domačem okolju in ob knjigi družijo z otroki?
Pogosto ponavljam: res si vzemite čas in berite z otroki: to ni koristno le za otroke, pač pa tudi za odrasle. Ob vsem lepem in koristnem, kar nudijo knjige, se med odraslimi in otroki ob branju poglabljajo tudi medsebojni odnosi. Berite knjige, ki so všeč tudi vam, poskušajte izbirati kakovostne novosti, za pomoč pri izboru prosite knjižničarje in založnike. Če si otroci želijo, se med branjem in po njem pogovarjajte, poigrajte se, počnite različne dejavnosti. Marsikaj v vsakodnevnem življenju lahko povežete z uporabo priročnikov, denimo kuhanje, skrb za lončnice, izlete ... V knjigah boste našli veliko idej, kaj početi v prostem času, predloge za ročna dela idr. Skupaj z otroki obiščite knjižnico in knjigarno, pojdite na lutkovno predstavo in če je pripravljena po literarnem besedilu, ga tudi preberite.
Knjižne čajanke, ki so se v sodelovanju med splošnimi knjižnicami in knjigarnami Mladinske knjige kar osem let vrstile v 12 krajih, je zamenjal Bralni krog za starejše bralce, ki od oktobra do maja poteka vsak tretji četrtek v MKL, Knjižnici Otona Župančiča. Kako deluje?
Na vsakem srečanju predstavim tri slikanice, tri knjige za mladostnike in še štiri knjige za odrasle - če se le da, zaokroženo o določeni temi. Predstavljam predvsem kakovostne novosti, nagrajene in zanimive knjige, da bi bile udeležencem te informacije v pomoč pri izboru knjig za branje otrokom ali za lastno branje. Aprila bomo pregledali prvonagrajeno izvirno slovensko slikanico in druge finalistke ter monografijo Damjana J. Ovsca: Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu (Modrijan, 2010), maja pa se bomo razšli s priporočili za leposlovno branje med počitnicami in z naslovi priročnikov za raziskovanje narave, bližnjega in daljnega sveta. Program Bralnega kroga pa na isti dan, vendar proti večeru ponavljam tudi na »Srečanju na sotočju« v Knjižnici Medvode.
Ali Bralni krog širite tudi po drugih knjižnicah?
Po drugih splošnih knjižnicah se srečanja z odraslimi ali starejšimi bralci širijo kar sama, odvisno pač od želja in interesov bralcev. Nekatere knjižnice, denimo, širijo bralni virus v sodelovanju z Manco Košir, druge z bralno značko za odrasle. Tako se pri tem povezuje več knjižnic regije, ponekod knjižničarke tudi obiskujejo stanovalce v domovih za starejše in jim berejo ipd. Mislim, da vsaka splošna knjižnica v Sloveniji enkrat na mesec pripravi kako posebno prireditev za odrasle ali starejše bralce.
Na evropskih knjižnih trgih se pojavlja vse več elektronskih knjig. Kaj menite, ali lahko elektronske knjige izpodrinejo tiskano knjigo?
Elektronske knjige bodo sčasoma najbrž prevladovale kot nosilke informacij, različnih znanj in strok. Mislim pa, da bo leposlovje še kar nekaj časa izhajalo predvsem v tiskanih knjigah. Zagotovo pa bodo otroške knjige, slikanice, še dolge živele v tiskani obliki, seveda, če jih bomo odrasli jemali v roke skupaj z našimi otroki, če jim jih bomo brali, uživali v ilustracijah, se pogovarjali z njimi o srečanjih s pravljičnimi junaki ... Tiskana knjiga ima močnejši, bolj neposreden stik z bralcem, je tudi brez elektronskega posrednika, bralnika. Knjiga je estetsko oblikovan predmet, ki ga vzameš v roke in jo fizično občutiš ... Po drugi strani pa spet res, da je v elektronskih knjigah mogoče besedilo povečati, kar zlasti pride starejšim. Zato mislim, da bomo imeli na knjižnem trgu tako tiskane kot elektronske knjige, od nas pa bo odvisno, katere bomo izbirali, predvsem pa, koliko jih bomo brali, kaj bomo brali in kako bo to vplivalo na nas.
