Pri Valvasorjevih v Krškem

Zgodbe | apr. '11

Zadnje domovanje velikega Kranjca in Evropejca Janeza Vajkarda Valvasorja je bilo v Krškem. Umrl je leta 1693, a ga podjetni krški kulturniki občasno obudijo iz večnega sna, ko skupinam obiskovalcev odprejo vrata obnovljenega muzejskega središča.

Leta 1998 so v Krškem začeli obnavljati tako imenovani Valvasorjev kompleks. Gre za mestno znamenitost, ki je po prenovi zasijala v harmoničnem sožitju starega z novim. Povezali in povsem obnovili so Valvasorjevo, Jarnovičevo in Kaplanovo hišo. Gre za arhitekturno najbolj kakovosten zgodovinski del mesta, katerega nekdanji prebivalci so pomembno zaznamovali preteklost Krškega in okolice.

Obnovljene in novodobno povezane hiše zdaj omogočajo prikaz življenja mesta in dosežkov njegovih prebivalcev v različnih obdobjih preteklosti. Vzporedno z gradbeno obnovo so tukajšnji kulturniki oblikovali vsebinske zasnove in s tem tudi ustanovili Mestni muzej Krško. Njegov zametek sicer sega že v leto 1939, ko je bilo v Krškem ustanovljeno muzejsko društvo za Krško in Brežice. Svoj prostor so tedanji muzealci dobili v cerkvi sv. Duha in v Valvasorjevi hiši.

Sodelavke in sodelavci Mestnega muzeja Krško si prizadevajo, da bi čim bolje prikazali življenje tukajšnjega prebivalstva. To jim omogočajo stalne zbirke ter začasne tematske razstave. Tako občasno predstavijo obiskovalcem svoja plodna življenjska obdobja Janez Vajkard Valvasor, Jurij Dalmatin, Josipina Hočevar in še kdo. Predstavljajo jih igralci tukajšnjih kulturnih društev in zgodovinski liki so izjemno dorečeni. Po končanem besednem popotovanju skozi krško zgodovino in po predstavitvi zaslug predstavljenih oseb v njej, z balkona v prvem nadstropju zadoni zbrano zapeta prigodnica. Po končanem dvoriščnem ceremonialu se skupini obiskovalcev približa mična Josipina Hočevar, vljudno prime enega izmed njih pod roko in zbrane povabi na ogled muzeja.

Valvasorjevo izjemno delo

Valvasorjevo življenje je v muzeju predstavljeno z njegovimi predmeti. Na ogled je tudi faksimile Valvasorjeve grafične zbirke, poimenovane Iconotheca Valvasoriana.

Valvasor je bil rojen 28. maja leta 1641, torej pred 370. leti v Ljubljani. Umrl je leta 1693 v Krškem, star 52 let. Bil je izjemno dejaven raziskovalec številnih področij materialne in duhovne kulture Kranjcev tistega časa, zaseda pa najbolj častno mesto med slovenskimi zgodovinarji in znanstveniki. Leta 1689 je bila natisnjena njegova, za našo zgodovino nadvse pomembna Slava vojvodine Kranjske, ki zajema petnajst obsežnih knjig in vsebuje tudi 533 izjemno dragocenih in tehnično dovršenih grafičnih podob.

V to delo je Valvasor vložil vso svojo energijo in premoženje in čeprav so mu kranjski deželni stanovi materialno pomagali, je vendarle doživel popoln gospodarski zlom. Leta 1690 je bil prisiljen zagrebškemu škofu Mikuliću celo prodati svojo bogato knjižnico, dve leti kasneje je prodal tudi grad Bogenšperk in leto pozneje še hišo v Ljubljani. S preostankom premoženja si je Valvasor v Krškem kupil preprosto meščansko hišo z vrtom, kjer je umrl 19. septembra leta 1693. Njegovi posmrtni ostanki so bili prepeljani v Medijo in bili položeni v rodbinsko grobnico, ni pa znano, kje so zdaj, saj jih v družinski grobnici že dolgo ni, za njimi pa se je izgubila vsaka sled.

Bohorič. Dalmatin, Hočevarja

Obiskovalec krške muzejske hiše se seznani tudi z delom in prizadevanji Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, ki sta močno zaznamovala čas protestantizma in tiskanja prvih slovenskih knjig v 16. stoletju. Jurij Dalmatin, ki je bil rojen v Krškem okoli leta 1547, je zaslužen, da smo Slovenci dobili prvi prevod Svetega pisma. Bohorič pa je bil rojen okoli leta 1520 blizu Brestanice in je bil prvi slovenski protestantski učitelj in prvi slovničar slovenskega jezika.

Zbirka predstavlja tudi Josipino Hočevar (1824-1911), eno prvih Slovenk, ki se je posvetila gospodarstvu. S svojim denarjem je namreč pripomogla k temu, da je Krško v drugi polovici 19. stoletja doseglo znaten razvoj. Josipina je bila vdova podjetnika in mecena Martina Hočevarja (1810-1886), ki je bil trgovec, ukvarjal pa se je tudi s poštnimi storitvami in z gostinstvom. Pomembno je bilo njegovo prevzemanje večjih gradbenih del ob regulaciji reke Save in pri gradnji železnice. Zakonca Hočevar nista imela potomcev in sta velik del premoženja namenila v dobrodelne namene in za gradnjo šol. Po moževi smrti je tudi vdova Josipina, rojena Mulej, z denarjem pomagala lokalni in širši skupnosti. V muzeju je med drugim razstavljena povečana podoba zakoncev Hočevar. V njunem salonu ju je okoli leta 1886 fotografiral Ernest Pogorelz iz Ljubljane.

V Krškem muzeju izstopa tudi stalna zbirka akademskega kiparja in izdelovalca medalj Vladimirja Štovička, ki je vsa svoja dela podaril krški občini, njegov umetniški opus pa je izjemen. Štoviček se je rodil v Boštanju leta 1896. Študiral je v Pragi in Parizu. Največ je ustvaril medalj in plaket s portreti osebnosti, v katerih je združeval kiparsko znanje, slikarsko občutljivost in risarsko spretnost. Izdelal je tudi več portretov v bronu in kamnu. Ustvarjal je tudi akte in figuralne kompozicije ter spomenike. Umrl je v Brežicah leta 1989, star 93 let.

Mestni muzej Krško se nahaja na Valvasorjevem nabrežju 4.

Odprt je od torka do sobote od 12. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih je zaprt, za najavljene obiskovalce pa muzej odprejo dogovoru.

Vstopnine ni.

Informacije: 07 49 21 100, info@mestnimuzejkrsko.si

Obiskovalcem krškega muzeja se predstavijo pomembne zgodovinske osebnosti.

Grafika Nevarna kupčija iz ene od dragocenih Valvasorjevih knjig.