Preverite svoj krvni tlak
Bržčas nihče ne bi želel, da bi nas, koga od naših svojcev, sorodnikov, prijateljev ali znancev prizadel miokardni infarkt, možganska kap ali da bi postali odvisni od dialize zaradi dokončne odpovedi ledvic. Naredimo kaj, da zmanjšamo nevarnost visokega krvnega tlaka.
Silo krvi, ki pritiska na žilno steno, imenujemo krvni tlak, ki je nujen za prekrvavitev tkiv. Ko srce utripa, potisne kri v žile odvodnice, v arterije. Krvni tlak označimo z dvema številkama: sistolični krvni tlak je tlak v žilah odvodnicah takoj po srčnem iztisu in ga ponazarja višja od obeh številk. Nižja vrednost, diastolični krvni tlak, pa je tlak, ko se srce polni med dvema srčnima utripoma.
Če je vaš krvni tlak vztrajno 140/90 mm Hg ali več, imate zvišan krvni tlak ali hipertenzijo. Bolnik s hipertenzijo pogosto nima težav, ko pa se pojavijo, je to lahko že usodno. Zvišan krvni tlak imenujemo, ker povzroča poškodbe življenjsko pomembnih organov, kot so srce ali ledvica, ubijalec številka ena. Posledice nezdravljene ali slabo zdravljene hipertenzije so v glavnem srčno-žilni zapleti, predvsem pa možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje ali odpoved ledvic. Pri nezdravljeni hipertenziji postane tveganje za resne srčno-žilne zaplete veliko po 7 do 10 letih, življenje pa se lahko skrajša tudi za 10 do 20 let.
Arterijsko hipertenzijo začnemo zdraviti s splošnimi ukrepi: z zdravim načinom življenja (zmanjšanje prekomerne telesne mase, omejitev kuhinjske soli v prehrani, manjše uživanja alkohola in redna telesna aktivnost) ter z obvladovanjem drugih dejavnikov tveganja (kajenje, zvišan holesterol, sladkorna bolezen).
Če omenjeni ukrepi ne pripomorejo k temu, da bi se krvni tlak ustrezno znižal, je treba zdraviti hipertenzijo tudi z zdravili.
Povišan krvni tlak ali neurejen krvni tlak je najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap. Žal pa kar 70 odstotkov bolnikov pride prepozno k zdravniku, ker sami ali njihovi bližnji ne prepoznajo znakov kapi. Pomembne pa so zlasti prve štiri ure po kapi.
Znake si najlaže zapomnimo z besedo GROM:
G- govor: ali oseba razumljivo govori
R – roka: ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?
O- obraz: Se lahko oseba nasmehne? Ali ima povešen ustni kotiček?
M- minuta: Če opazite kateregakoli od teh znakov, takoj pokličite 112
Pozorni bodite tudi na povešen kotiček ustnice, kar je lahko znak, da gre za smrtno nevarno dogajanje v možganih. Med čakanjem na pomoč prizadetega položimo v posteljo (nezavestnega obrnemo na bok), mu razrahljamo ovratnik obleke, da ga nič ne utesnjuje, mu z blazino rahlo podložimo vzglavje, če nosi zobno protezo, jo odstranimo, predvsem pa mu ne dajemo nobene hrane ali pijače.
