Beli, zeleni, vijolični, divji ...
Tako kot regrat ali čemaž imajo zaradi asparagina tudi beluši pomembno prečiščevalno in razkuževalno vlogo. Če smo si morda pozimi nabrali kak kilogram preveč ali celo zakisali telo, da zaradi tega cveti koža in se nasploh slabo počutimo, je zdaj idealen čas, da se »pozdravimo«.
Čeprav lahko šparglje kupimo že od marca dalje, sicer res le iz daljne Španije ali z juga Italije, je prav zdaj vrh sezone špargljev z domačih vrtov. Najprej pa razčistimo osnovno dilemo: je prav šparglji ali beluši? Jezikoslovci trdijo, da sta pravilni obe imeni. Agronomi pa nasprotno menijo, da so šparglji edini pravi izraz, beluši so le beli šparglji, torej tisti, ki jih izkopljemo iz zemlje in v katerih ni klorofila. Kakorkoli že, v našem prispevku govorimo o koristih teh prikupnih stebelc z vršički.
Šparglji vsebujejo veliko betakarotena ter vitaminov E, C in skupine B. Med minerali je v divjih špargljih zlasti veliko eteričnega olja z žveplenimi spojinami ter kositra, molibdena in silicija, to je mineralov, ki jih težko dobimo v drugih rastlinah. Zaradi silicija naj bi jih v večjih količinah uživali tisti, ki imajo obrabljen hrustanec. Šparglji delujejo diuretično, pomagajo odstranjevati ledvične kamne, olajšajo razstrupljanje organizma in uspešno razkrajajo zaloge sečne kisline v sklepih, zato bi jih morali v obilni meri uživati zlasti tisti s protinom. Ker vsebujejo zelo malo enostavnih ogljikovih hidratov, so odlična jed za sladkorne bolnike in učinkovita pomoč pri hujšanju. Divji beluši vsebujejo veliko balastnih snovi, kar blagodejno vpliva na debelo črevo. Koristno je vedeti, da šparglji delujejo odvajalno in podobno kot čebula in jogurt spodbujajo razrast dobrih bakterij v črevesju. V njih je tudi veliko aminokisline tirozin, izredno pomembne za dobro delovanje ščitnice, ter številnih spojin v sledovih.
Šparglji med ljudmi veljajo za odličen afrodiziak, čeprav o tem ni jasnih podatkov in raziskav. Morda je vse skupaj le mit zaradi sorazmerno visoke cene. Velja pa, da šparglji pomlajujejo celice in zaradi pestrega izbora mineralov lahko krepijo spolno moč ter poželenje, če za to obstaja pravi vzrok.
Koristni nasveti
Šparglji so izjemno občutljivo živilo. Že kmalu po obiranju izgubijo večino vitaminov in vode, kar hitro opazimo po uvelosti stebelc. Najbolje jih je porabiti takoj ali največ v dveh dneh po nabiranju. Za kratek čas jih shranimo v hladilnik, večje količine pa na hitro blanširamo in zamrznemo.
Zaradi velike količine vitamina C in folne kisline jih kuhamo le kratek čas, največ 5 minut, še bolje manj, vršičke pa brez slabe vesti pojemo kar surove. Za juho (in jedi iz pečice) izberemo debelejša stebla, ki jih po potrebi le malo ostrgamo, nato skuhamo do mehkega in po želji pretlačimo, vršičke pa damo v juho nazadnje, največkrat že na krožniku in ne da bi jih toplotno obdelali.
Za solato ravnamo podobno: stebla narežemo in blanširamo, vršičke prihranimo in vmešamo v solato kar surove ali presne. Takšni solati dodamo še malo kozjega ali drugega sira in drobno narezano trdo kuhano jajce ter vse zabelimo z le malo olja po izbiri. Od tradicionalnih jedi so na Primorskem znane jajčne omlete s šparglji (divjimi), tudi z maslenimi drobtinicami zabeljeni oparjeni ali kuhani šparglji. Vodo, v kateri so se šparglji kuhali, prihranimo kot osnovo za pripravo juh ali omak.
Namig: Jajca za sladokusce
Oluščimo 300 g graha v stroku, na manjše kose narežemo nekaj stebel belušev in oboje na hitro skuhamo v malo vode, nato pa preložimo na krožnik. Pečico vključimo na 180 oC. Medtem drobno nasekljamo čebulo in česen ter ju skupaj s trakovi kuhanega pršuta popražimo v ponvi na malo olja. Dodamo vložen paradižnik, posolimo in na majhnem ognju počasi dušimo nekaj minut. Zmes naložimo v višji pekač ali v več manjših pekačev, dodamo grah in beluše, po želji nekaj rezin feferona in povrh ubijemo jajca, da ostanejo rumenjaki še celi. Posolimo in postavimo v pečico. Pečemo od 5 do 10 minut, da beljak zakrkne in takoj ponudimo s kosom dobrega kruha.
Različica: Namesto kuhanega pršuta lahko uporabimo kocke (obreznine) pršuta, šunke ali suhe salame.
Recept iz knjige: Zdrava prehrana je prava odločitev, avtoric Marije Merljak in Mojce Koman, ki je izšla pri Prešernovi družbi d.d.
