Ptujske muzejske razsežnosti

Zgodbe | maj '11

Ptuj je domnevno najstarejše slovensko mesto in skozi stoletja so se tu ohranila bogata pričevanja o nekdanjem življenju tukajšnjih prebivalcev. Pokrajinski muzej Ptuj hrani v grajskih prostorih in drugod v mestu ter zunaj njega izjemno bogate arheološke, kulturno-zgodovinske, etnološke in druge zbirke.

Izjemno ugodna lega ptujskega grajskega griča nad prehodom čez reko Dravo na robu Slovenskih goric je imela v davnini izjemen strateški pomen. Tu je bilo od prazgodovine naprej živahno križišče trgovskih poti. Tu čez je jantarska pot  povezovala Baltik s severnojadranskim območjem. Obrežna pot ob reki Dravi pa je vodila iz Alp proti vzhodnemu Podonavju.
Med zanimivimi zbirkami je zagotovo zbirka orožja, ki hrani več kot petsto primerkov; nekoč je to orožje služilo obrambnim potrebam sosednje graščine Vurberk, izvira pa tudi iz zapuščine Ptujskega muzejskega društva.
Na ogled so številna tako imenovana hladna orožja nekdanjih dni. Posebnost so helebarde, ki so prave kovaške mojstrovine, prav tako tudi bojni sekiri iz 16. stoletja z ogrskima grboma. Zanimiv je turški lok, izdelan iz več plasti lesa in roževine na notranji strani ter govejih kit, zaščitenih z brezovim lubjem, pa tudi oklepi iz druge polovice 16. in začetka 17. stoletja. Razstavljeni topovi sodijo med najstarejše ohranjeno topniško orožje v Sloveniji. Na ogled so tudi meči, ki so bili dolga stoletja najpomembnejše orožje vojščakov, ter sablje, palaše, spadi, rapirji, pa jatagani in puške. Posebno pozornost si zasluži zbirka pušk kremenjač.

Zbirka fevdalne stanovanjske kulture
Sprehod skozi grajske sobane je slikovit. V prvem nadstropju so nekatere sobe okrašene z bogatimi štukaturami. V nekdanji jedilnici je razstavljenih več kosov pohištva. Kotna umivalna omara ima še poznogotske oblike. Tu so še skrinje, okrašene z rezljanimi ornamenti, intarzijami. Zbirka nizozemskih tapiserij je najobsežnejša na Slovenskem. Štiri prikazujejo Odisejeve zgodbe, šest pa krajine. Stkane so bile v Bruslju in so v 17. stoletju veljale za najdragocenejši okras soban.
V manjšem kabinetu so razstavljeni slikoviti starinski kozarci, posode iz kositra, srebra, bakra, bele keramike, fajanse in porcelana. Tako si lahko predstavljamo plemiški način življenja, h kateremu so sodile tudi slavnostno pogrnjene mize.
V nekdanjem grofovem salonu je galerija Herberstein, tudi rodovnik je na ogled. Zidove krasijo platnene tapete, strop pa štukature. Na veznem hodniku so na ogled portreti prednikov grofov Herbersteinov, ki so na gradu bivali od 1873 so 1945. Portrete so sem prenesli  iz graščine Hrastovec, ki stoji blizu Lenarta v Slovenskih goricah. Posebej je zanimiv portret deklice, ob kateri sta upodobljena antični ženski kip in risba. To naj bi kazalo na pomen izobraževanja in zanimanje za umetnost med plemkinjami 17. stoletja. Na Ptuju hranijo platnene tapete s kitajskimi motivi. Nekoč so krasile bližnji baročni dvorec Dornava. Ohranjena je starinska lončena peč, zanimiva je tudi novobaročna peč iz 19. stoletja. Zgrajena  je iz belo, zeleno in zlato glazirane keramike, okrašena pa z draperijo in drugimi elementi, ki prehajajo v orientalska ženska oprsja.

Podobe turških veljakov, plesalk ...
V slavnostni grajski dvorani je razvrščena znamenita zbirka 47 slik,  tako imenovanih turkerij. Ptujski muzejski strokovnjaki jo uvrščajo k evropskim serijam slik s turškimi motivi, ki so nastale po veleposlaniških potovanjih v Carigrad. Turška vojaška prevlada v 15. in 16. stoletju je v habsburškem cesarstvu spodbudila nastanek podobe Turčije, kot največjega barbarskega sovražnika krščanstva.
»Po turškem obleganju Dunaja leta 1529 se je razmahnila protiturška propaganda, ki je predvsem na grafičnih listih razširjala pretirano slabšalne podobe turških vladarjev in veljakov ...«, vam pove kustos ob ogledu zbirke. Poudari tudi, da so evropske države, potem ko je začela slabeti turška prevlada, ob prelomu v 17. stoletje, začele krepiti stike s Turčijo ter sklepati politične stike in trgovske posle, umetniki pa so začeli upodabljati takratne turške velikaše in njihove življenjske navade v verodostojni podobi.
V drugem nadstropju ptujskega gradu ima pomembno mesto zbirka pustnih mask. Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice so zakladnica raznovrstnih tradicionalnih pustnih likov. Zbirka predstavlja korente, pustne orače, ruso, medveda, babo, ki nosi deda, haloškega Jüreka, ploharje in druge like tovrstne narodopisne preteklosti
Za bolj poglobljen ogled zbirk v ptujskem gradu bi obiskovalec potreboval veliko časa. Na ogled so postavljene tudi dragocene gotske umetnine, tabelne slike, poslikana okna, kipi, reliefi ...
V baročni galeriji je razstavljen izbor del, ki so včasih krasila bližnje gradove, samostane, cerkve. Pred očmi obiskovalca se vrstijo mitološki prizori, krajine, lovska in druga tihožitja.
Pokrajinski muzej Ptuj ima enote še na gradu Ormož in Velika Nedelja ter v starih zaporih in v nekdanjem ptujskem dominikanskem samostanu, kjer  sta znameniti antični lapidarij in arheološka zbirka. V Povodnovem muzeju na Slovenskem trgu pa je najstarejši lapidarij,  zbirka rimskih kamnitih spomenikov na prostem.