Pragersko – Poljčane – Rogaška Slatina
Južno od Pragerskega se naš vlak usmeri proti jugozahodu in zavije skozi 240 metrov dolg predor pri vasi Črešnjevec, kjer sicer tudi pridelujejo dobro vino, a ne slavni črešnjevec, ki zori v okolici Radgone. Od naslednje železniške postaje Slovenska Bistrica (v izvirniku Vendska Bistrica, o. p.) je 4 kilometre proti severovzhodu oddaljeno mestece z enakim imenom. S sadovnjaki in vinogradi obkroženi kraj počiva v kotanji na jugovzhodni strani pohorskih pobočij. V njegovih kleteh so posebej cenjeni ritoznoj, brandner, štatenberžan, šmicberžan. Grad Bistrica, veliko poslopje, v katerem sta sodišče in davčni urad, je fidejkomis (fidei commissum – neodtujiva dedna posest, o.p.) dr. Ignaca grofa Attemsa, ki je član zgornjega doma parlamenta. Mesto kilometer za gradom v Zgornji Bistrici vzdržuje kopališče. Za postajo Slovenska Bistrica zavije železnica v gozd, prevozi 183 metrov dolg predor Križni vrh in že prispe v Poljčane, kjer se od nje odcepi deželna železnica v Konjice.
Poljčane so poleti prav živahen kraj. Poštni in zasebni vozovi drdrajo po njegovih cestah, ko prevažajo zdraviliške goste v Rogaško Slatino in v Krapinske Toplice ter nazaj. Cesta proti Rogaški Slatini je speljana najprej skozi dolino Bele, potem prek Gabernika, iz katerega vre na dan več mineralnih vrelcev, pa skozi Zgornjo Kostrivnico pod Bočem in mimo Negonja.
Zdravilišče Rogaška Slatina sestavlja okrog lepega parka razporejena skupina poslopij, ki so last dežele Štajerske. Zdi se, da je bila tukajšnja slatina znana že Rimljanom, a zdajšnji sloves si je utrdila v 17. stoletju. Slatino iz Rogaške so že takrat prodajali na Dunaj, na Poljsko in v Italijo. V 18. stoletju je bila enajstim civilnim dunajskim lekarnarjem podeljena pravica, da so prodajali rogaško slatino. V začetku tega stoletja so prešli vrelci v last štajerskih stanov in ti so drugega za drugim zgradili velike hotele s 400 sobami, restavracije in lepo urejene kavarne, notranja kopališča, zavod za hidropatično zdravljenje (zdravljenje z vodo, o. p.), plavalno šolo, jahalno šolo, čudovit zdraviliški salon, sodobno sprehajališče, obširne parke, lasten vodovod itd. Okolica ponuja vrsto lepih sprehodov in izletov. Pohod na 883 m visoko Donačko goro, »štajerski Rigi« (gora Rigi je Švici - 1800 m; o. p.) obilno poplača napor. Z nje si lahko ogledamo kar osem dežel: Štajersko, Koroško, Kranjsko, Hrvaško, Bosno, Madžarsko, Dolnjo Avstrijo in Salzburško.
V knjigi je bila objavljena tudi reklama, ki med drugim priporoča »Štajersko deželno zdravilišče Rogaška Slatina«, v katerem lahko dobite »vodo za pitje in kopanje, zdravljenje z mrzlo vodo in sirotko itd.« ali »preizkušene slatine z glauberjevo soljo proti obolenjem prebavnih organov, tudi prijetne osvežilne pijače.«
Po knjigi Die Südbahn und ihr Verkehrsgebiet in Oesterreich – Ungarn, ki opisuje stanje okoli leta 1900
