Jagode, ribez in drugo jagodičje
Nekoč je veljalo, da ni pravega kmečkega vrta, če v njem ne rastejo bezeg, koprive in nekaj grmičkov jagodičja. V sodobnem času ločimo več vrtnih slogov in v japonski ali v moderni asketski vrt ne sodita ne bezeg ne ribez, v starejših tradicionalnih vrtovih pa brez teh rastlin res ni šlo. Jagodičje je pravzaprav prvo sadje iz naših krajev v sezoni, zato se ga toliko bolj razveselimo. Za nameček ne zavzema veliko prostora - razen morda jagod - in raste brez vseh škropiv, skorajda samo od sebe.
Poleg tega je jagodičje zares zdravo. Vsebuje velike količine vitamina C in drugih antioksidantov, zlasti iz skupin flavonoidov in karotenoidov, da prekaša vse okoli sebe. Rdeči ribez vsebuje 3-krat več toplotno neobstojnega vitamina C kot enaka količina jabolk, črni ribez pa celo 18-krat več. Ne smemo zanemariti niti obilja sadnih kislin, zaradi česar si olajšamo prebavo beljakovinskih živil v želodcu in ohranjamo dobro delovanje ledvic.
Marsikatera ženska ve povedati, kako ji je uživanje jagodičja pomagalo odpraviti težave z vnetim mehurjem, da ni bilo treba po recept za antibiotike. Olajša tudi težave s putiko, okrepi stene žil in zato krepi delovanje srca, itd.
Od jagodičja poznamo jagode, ribez, josto, borovnice, maline, robidnice, kosmulje, aronijo, med posameznimi vrstami pa številne in zelo raznovrstne sorte. Če pomislimo le na ribez - ločimo črni, rdeči in celo beli ribez, ki je v vrtovih bolj redek. Seveda temneje obarvani sadeži vsebujejo več hranilnih snovi kot svetlejši, čeprav vsi koristijo zdravju.
Jagodičje v kuhinji
Iz izkušenj lahko zapišem, da jagodičje ponavadi dozori naenkrat in skorajda čez noč, če je le vsaj nekaj dni dovolj toplo. Presežek sadja moramo zato ustrezno shraniti, predelati. Dolgotrajno kuhanje sokov in marmelad ni primerno, saj s tem uničimo skoraj ves vitamin C, ki ga vsebuje sadje. Uporabimo raje hitre postopke predelave (poglejte lansko poletno številko Vzajemnosti!). Tokrat le na hitro ponovimo. Naenkrat zamrzujemo le manjše količine, pri čemer se odlično obnese zamrzovanje na pladnjih, ki ohranjajo posamezne sadeže vsaksebi, te pa kasneje pospravimo v posodice in shranimo v zamrzovalniku pri -18oC.
Pri konzerviranju s toplotno obdelavo prav tako izberemo hitre postopke. Pri kuhanju sokov poskrbimo, da sladka sadna kaša ali sadni sok le zavreta, nato pa ju takoj nalijemo v čiste, sterilizirane steklenice, začepimo in čim prej ohladimo. Pri marmeladah sadno kašo zavremo v širši posodi, po želji dodamo malo pektina v prahu ali naribano nezrelo jabolko, kuhamo še največ 5 minut in napolnimo v čiste in sterilizirane kozarčke. Takoj zapremo z brezhibnimi in steriliziranimi pokrovčki in čim prej ohladimo. Ta način ohrani pristen sadni okus in barvo ter večino hranilnih snovi v sadju. Ko bomo sredi zasnežene zime odprli kozarček, da si marmelado ali džem namažemo na svež mafin, bomo zaznali vonj po pomladi in pravkar obranem sadju. Ne verjamete? Poskusite.
Spečeno in ohlajeno skutno pito brez težav obložimo z mešanico jagodičja in učvrstimo z rahlo ogreto marmelado. Tako jagodičje ohrani svojo strukturo in hranilne snovi.
RECEPT: Osvežilna sladica za vroče dni
Očistimo in po potrebi narežemo različno jagodičje. Sadje naložimo v kozarce ali skodelice, vsako sladkamo z žlico ali dvema malinovega ali ribezovega sirupa in prelijemo z gazirano mineralno vodo ali hladno penino. Ponudimo takoj. Sladica je še okusnejša s kepico sladoleda, ki jo naložimo v kozarec pod sadje.
