S češnjami in višnjami nad putiko
Češnje v tem času ne bi smele manjkati na mizi. Še posebej, ker so izredno zdrave, saj delujejo na kosti, kožo, notranje organe in črevesje, na pljuča, srce in na možgane. Skupaj z višnjami in jagodičevjem še zlasti blažijo težave s putiko.
Putika je presnovna bolezen. Nastane, če kot odpadni proizvod pri presnovi beljakovin v krvi ostaja preveč sečne kisline. Telo sečno kislino izloča iz telesa z urinom. Če je nastaja preveč, je ne more sproti izločiti in se kopiči v krvi. Presežek kisline se kristalizira v obliki ostrih kristalčkov, ki se nabirajo ob sklepih in povzročajo hude bolečine in vnetja. Najprej se pojavijo v nožnem palcu, nato se prek pete širijo v gleženj, nart in v kolena. Bolezen se lahko razširi tudi na komolce, zapestje, v prste in drugam. Visoke koncentracije sečne kisline lahko poškodujejo tudi ledvice; v njih se nabirajo ledvični kamni.
Vzroki za nastanek preveč sečne kisline in z njo putike so različni. Kar pri četrtini ljudi je putika dedno pogojena bolezen, med drugimi pogostejšimi vzroki zanjo pa so visoka raven trigliceridov, debelost, visok krvni tlak, bolezni ledvic, pretirano sončenje, bolezni ledvic, hitre shujševalne diete in nekatera zdravila s stranskimi učinki. Zlasti so nevarni antibiotiki, diuretiki in nekatera zdravila zoper raka.
Med hrano povzročajo putiko živila s purini, to pa so rdeče meso, divjačina, drobovina, ribe (vendar ne ribje olje;to je koristno!), školjke, vsa ocvrta hrana, polnozrnata moka, cvetača, gobe, špinača, fižol in vse stročnice ter alkohol, zlasti pivo, ker vsebuje kvas. Putiko povzročajo tudi prevelike količine zaužitega sadja, saj fruktoza v njem povečuje nastanek uratov, ki so predstopnja sečne kisline. Negativen vpliv imajo tudi kvašene jedi, nasičene maščobe in prečiščeni ogljikovi hidrati. Putiko (druga imena so še: urični artritis, protin, giht) so nekoč imenovali tudi bolezen kraljev in bogatašev, saj je bila pogostejša med premožnimi, ki so uživali veliko več mesa kot revnejši sloji prebivalstva.
Sečna kislina se lahko vrsto let kopiči brez vsakršnih simptomov, brez bolečin, potem pa nepričakovano izbruhne kot huda akutna bolečina. Tedaj jo zaznamo kot bolezen.
Rdeča in zelena za zdravje
Putika bolnika spremlja vse življenje in zdravila je treba jemali redno in dolgo časa, imajo pa hude stranske učinke. Zato zdravila niso edina, še manj pa najboljša pot za zdravljenje putike, zlasti v začetni fazi.
Kar moramo najprej storiti, je spremeniti prehrano. Prva ''domača'' pomoč je, da boleči sklep ovijemo z gazo, namočeno v čaj iz listov kopriv, ter pijemo veliko koprivnega čaja in vode. Enako velja za regrat. Druga prastara pomoč so češnje in višnje, sveže ali vložene, pa češnjev ali višnjev sok, bogat s flavonoidi, zlasti z antocianidini in proantocianidini, ki znižujejo raven sečne kisline. Podobno učinkuje tudi jagodičje - jagode, maline, borovnice, pa glog in brin; skratka vse, kar vsebuje flavonoidne snovi.
Pri vnetju nastaja veliko prostih radikalov; ki se jim se ''postavimo po robu'' s karotenoidnimi snovmi iz korenja, buč in paprike. Priporočljiva sta tudi zelena in sok iz zelene, ker izboljšujeta pretok urina skozi ledvice. Enako velja za peteršilj. Zelena in peteršilj imata tudi folno kislino ali B9, ki še dodatno znižuje raven sečne kisline. Posebej priporočljiva je tudi hrana, bogata z vitamini B kompleksa, zlasti z B6. Vendar je treba biti previden, saj je veliko teh vitaminov prav v hrani, ki je ni dobro uživati. Dober vir vitamina B6 za bolnike s putiko so krompir, zelje, banane in avokado.
Manj znano je, da zelo pomagajo tudi grozdne pečke, ki jih ponekod sušijo in zdrobijo ter prašek vmešajo v jogurt. Hitrejša in bolj priročna pot pa je uživanje hladno stisnjenega olja grozdnih pečk, ker vsebuje flavonoide, pa tudi vitamina C in E. Vitamin C preprečuje razgradnjo kolagena v sklepih, skupaj z vitaminom E in flavonoidi pa že zdravi vnetja. Delovanje vitamina E podpira mineral selen, ki je v česnu in rdečem zelju. Če pri zdravljenju postopno zvišujemo vnos vitamina C v telo, se bo sečna kislina enakomerno izločala iz telesa, popuščale bodo bolečine in vnetje bo splahnelo. Pri vnetju zaradi putike izrazito močno pomagajo nenasičene omega 3 maščobne kisline iz ribjega in lanenega olja; najboljše je kombinirati oba vira.
Putika je ''beljakovinska bolezen'', zato pomaga tudi ananas, in to zaradi encima bromelain, ki pomaga razgrajevati beljakovine, hkrati pa deluje protivnetno, podobno kot omega 3. Med akutnim napadom je zato dobro uživati veliko ananasa.
Vsakršno vnetje povečuje raven sladkorja v krvi, zato se je treba izogibati jedem z visokim glikemijskim indeksom; najbolje bo, da se kar odpoveste vsem rafiniranim ogljikovim hidratom, sladkorju in sladkim sokovom. Tudi čaj in naraven sok, ki si ga sami stisnete, naj bo brez sladkorja. Nikar ne hujšajte prehitro; ne postite se, ker strogi post povzroči, da začnejo celice izločati več sečne kisline. In pijte veliko vode!
Vsestransko koristne češnje
Češnje so prvi domač spomladanski sadež in ni čudno, da mu v Goriških brdih, kjer odlično uspevajo, pripravljajo celo praznik. Tudi pesmi pojejo o njih, denimo znana ''Rdeče češnje rada jem ...''. Češnje so tudi simbolni sadež prve mladostne ali spomladanske ljubezni, tudi zaradi živo rdeče barve. Kar spomnite se, koliko spogledovanj z nasprotnim spolom je bilo prek rdečih češnjevih ''dvojčkov'', ki smo jih ljubljeni osebi zatikali za ušesa ... In koliko je bilo polomljenih nog tistih, ki so zaradi postavljanja pred ljubljeno padli z visoke veje. No, pa šalo na stran!
Češnje so zdrave, celo izjemno zdrave. V majhnem sadežu ni veliko energije, saj češnje skoraj nimajo sladkorja. Imajo pa veliko drugih snovi, zlasti mineralov in vitaminov. Med minerali izstopajo: silicij, cink, kalij, kalcij, magnezij, fosfor in celo železo. V njih je razmeroma veliko vitaminov skupine B in vitamina C. Čeprav so kot sadež majhne, pa imajo veliko površino kožice, ki jih obdaja, v njej pa so zdravilna barvila, zlasti antocianska barvila, ki skupaj s cinkom in vitaminom C okrepijo vezno tkivo v človekovem telesu. Ta barvila vežejo kolagenska vlakna v trdno, elastično tkivo, kar je pomembno za hrustanec oziroma za veziva med kostmi. Antocianidini tudi zavirajo tiste encime, ki povzročajo starikavo kožo, zato bi lahko rekli, da nas ohranjajo mlade. Morda je še pomembnejša vloga, da znižujejo količino vnetni snovi, torej delujejo protivnetno. Torej, uspešno ''zdravijo'' artritise in paradontozo. So tudi močni antioksidanti in varujejo pred ultravioličnimi žarki.
Znano je, da češnje blagodejno vplivajo na odpravo aken, ker vsebujejo veliko silicija. So torej primerne za izboljšanje videza kože in za boljšo gibljivost. Prav silicij zboljšuje gladkost kože in sodeluje pri tvorbi kosti in kit. Silicij v češnjah tudi omogoča lažje izkašljevanje.
Češnje delujejo diuretično, zato jetra in ledvice očistijo težkih kovin. Ker odplavljajo sečno kislino iz sklepov, so pravo zdravilo za putiko ali protin. Res pa je, da jih je treba v ta namen pojesti kar veliko, nekako vsaj pol kilograma za zajtrk in prav toliko za večerjo, še raje pa več. Taka ''dieta'' naj traja vsaj tako dolgo, kolikor je mogoče dobiti sveže češnje.
Nekje sem prebrala, da so češnje tudi najboljše zdravilo proti zaprtju, toda uživati bi jih morali najmanj po kilogram na dan, in to vsaj teden dni. V tem primeru naj bi češnje odpravile še tako trdovratno zaprtje. Res v češnjah ni veliko sladkorja, vsaj tistega, ki bi se mu radi izognili, vsebujejo pa nekaj sladkorja vrste levuloza, ki je primerna tudi za sladkorne bolnike. Zaradi elaginske kisline lahko češnje štejemo tudi kot pomoč pri premagovanju rakastih obolenj.
Pri češnjah so uporabni tudi peclji. Iz njih lahko skuhamo čaj, ki pomaga lajšati artritis in putiko. Šop suhih pecljev kuhamo v kropu pet minut in pustimo ohlajevati 20 minut. Zaradi visoke vsebnosti kalija in magnezija so češnje dober sadež za vse, ki imajo težave s srcem in ožiljem, z nespečnostjo in depresijo. Zaradi vseh dobrih učinkov le uživajmo češnje - če nimamo putike in drugih težav, pa preventivno!
