Koža si zapomni naše napake

Dobro počutje | jun. '11

S starostjo se v koži zmanjšuje število celic, ki tvorijo pigment. Starejši kot smo, manjša je naša sposobnost zaščite pred soncem, koža je bolj bleda, tanjša, teže porjavi. Zato jo moramo varovati pred škodljivi vplivi sončnih žarkov, ki povzročajo spremembe na njej, in kar je še bolj nevarno, poveča se možnost nastanka kožnega raka.

Ljudje v zrelih ali poznih letih pogosto razmišljajo, da jim sonce ne more več škoditi, a temu ni tako. »Res je, da je za razvoj kožnega raka »krivo« sonce, ki smo mu izpostavljeni vse življenje, še posebej pa tedaj, ko nas je morda kdaj preveč opeklo ... Vsako izpostavljanje sončnim žarkom pusti na koži drobne poškodbe, pravzaprav jo sončni žarki najprej poškodujejo, šele nato se telo odzove in začne tvoriti pigment, a to se zgodi šele po 24 urah. Koža si vse to zapomni in zato se na takih kožah pogosteje pojavljajo kožni raki,« pravi asist. Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog in dermatohistopatolog.
Koža je organ, na katerem nastane največje število tumorjev tako nenevarnih (benignih), kot tudi rakastih (malignih). Prepoznavanje teh tumorjev je izredno težko. Zato za dermatologe znamenje ali pega ni le znamenje ali pega, pač pa je vsaka sprememba na koži lahko marsikaj, kot poudarja naš sogovornik.
Poznamo več kot trideset tipov kožnih rakov, trije pa so zelo pogosti in se pojavljajo kar pri 98 odstotkih obolelih. »Najpogostejši tumor na koži, ki je hkrati najpogostejši tumor vseh tkiv ali organov, je bazalnocelični karcinom. Na srečo pa ni zelo agresiven in veliko pacientov uspešno pozdravimo. Pogost je tudi skvamoznocelični  ali ploščatocelični karcinom, ki je sicer agresivnejši, a ga tudi znamo dobro pozdraviti. Najbolj pa se bojimo melanoma, to je tumor, ki nastane iz celic melanocitov, ki delajo pigment. Če ga zgodaj odkrijemo in izrežemo, lahko bolnika pozdravimo, če pa se razširi, se rak slabo odziva na zdravljenje.«

Previdnost ni odveč
Melanom se pogosteje razvije na koži, na kateri ni sprememb, ki jim rečemo kar znamenja, dermatologi pa to imenujejo melanocitni nevus.  Pri ljudeh, ki imajo številna znamenja, je sicer večje tveganje za melanom, vendar pa se prav iz njega razvije le kakih 20 odstotkov rakov. In kako pravzaprav nastane »znamenje« na koži? »Melanociti se v povrhnjici kože radi začnejo razmnoževati. Na enem mestu nastane skupek celic, so rjave barve, ni pa nujno, vidimo lahko nekaj rdečkastega, rožnatega ali v barvi kože. Po navadi so to rjave pege, ki naj ne bi zrasle več kot pet, šest milimetrov. Včasih so v obliki bunčice, podobne bradavici. Rast se po določenem času ustavi in celice ostanejo v koži. Problem pa je v tem, da se tudi rakasta sprememba, torej melanom, začne na popolnoma enak način. Vendar se pri melanomu rast celic ne ustavi, pač pa rastejo naprej, po določenem času vstopijo v limfne in krvne žile in se po telesu razširijo v druge organe, kjer s svojo rastjo motijo delovanje teh organov in tako počasi ubijejo človeka.«
Kot pravi Borut Žgavec, dermatovenerologi nočejo strašiti ljudi, opozarjajo pa na previdnost. »Pozorni moramo biti, če se katera od kožnih sprememb počasi veča in širi, če spreminja barvo in pigmentacija ni enakomerna. Zato je priporočljivo, da si sami redno pregledujemo spremembe na koži. Po mojem mnenju je dobro, da vsaj enkrat v življenju opravimo pregled pri dermatologu, da strokovnjak pogleda, za kakšne spremembe gre in kakšno je tveganje, da bi se morda razvil kožni rak. Zlasti to velja za tiste, ki imajo na koži veliko različnih pik, lis ali znamenj.V zgodnji fazi melanom zelo težko ločimo od navadnega znamenja in marsikdaj se med številnimi nedolžnimi spremembami skriva kaka sumljiva.« Zakaj kdo zboli, je odvisno od več dejavnikov. Pogosteje se pojavi kožni rak pri ljudeh, ki imajo kožnega raka v družini, pa pri tistih, ki jih je kadarkoli v življenju opeklo sonce tako močno, da so imeli mehurje in opekline, pa tudi pri tistih, ki so zelo pogosto izpostavljeni soncu.
»Tveganju so bolj izpostavljeni svetlooki in svetlopolti ljudje, ljudje s svetlimi ali rdečimi lasmi, ki imajo slabo sposobnost tvorjenja pigmenta in na soncu hitro pordečijo. Vendar pa v tem primeru ni pravila, pogosto ljudje, ki hitro in brez težav porjavijo, dobijo lažni občutek zaščite in se predolgo izpostavljajo soncu, kar seveda poveča možnost obolenja.«
Naj še omenimo, da je pri ljudeh, ki so kadarkoli imeli eno vrsto kožnega tumorja, večje tveganje za pojav kateregakoli drugega tumorja. Dodaten dejavnik so nekatere redke bolezni in uživanje zdravil, ki zavirajo imunski sistem – imunosupresivi.

Odstranjevanje pod nadzorom
Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom pa ima tudi druge posledice. Dermatovenerolog Žgavec opozarja na dve najpogostejši: »Še preden se pojavi rak, se lahko na koži pojavijo aktinične keratoze - to je ena najpogostejših sprememb, ki jo pri starejših ljudeh opazimo na koži, izpostavljeni soncu. Poškodovana je povrhnjica na območju, velikem le nekaj milimetrov, in počasi (več mesecev ali let) zraste včasih do dveh ali več centimetrov, ponavadi jo prej občutimo, kot vidimo, ker je koža rahlo hrapava, kasneje se malo lušči in se pojavi rdečica. Včasih jo kdo zamenja za izpuščaj. To ni rak, lahko pa se sčasoma na tem mestu razvije, zato moramo vse aktinične keratoze zdraviti. Dejansko pa se to zgodi v kakih 20 odstotkih primerov.
Pogoste so tudi starostne pege, ki pa s starostjo nimajo nobene povezave, pač pa so posledica sončenja. Strokovno temu rečemo solarni lentigo, najpogosteje se pojavlja na dekolteju, na hrbtni strani rok, na obrazu, torej na predelih, ki so izpostavljeni soncu. Nastane zavoljo iz dveh razlogov: ker se poveča in kopiči pigment v povrhnjici, hkrati pa se povrhnjica spremeni.«
Te pege je mogoče odstranjevati, vendar pa Borut Žgavec opozarja na previdnost, predvsem pa svetuje, naj si znamenj in kožnih sprememb ne odstranjujemo v kozmetičnih salonih ali welnes centrih, toplicah itd.
»Preden s kože odstranimo kakršnekoli pigmentne spremembe (rjave lise ali pege, znamenja ...), je potreben natančen pregled z dermatoskopom in postavitev diagnoze. Razlogov za odstranjevanje je več. Seveda takoj odstranimo vsako rakasto spremembo. Po navadi tisto, za katero menimo, da je potencialno nevarna, izrežemo in jo pošljemo na histološki pregled. Tako preprečimo, da bi se morda razvila rakava tvorba. Ob tem pa pacienta spremljamo in preverjamo, kako se koža spreminja.
Znamenje ali pego izrežemo tudi, če je funkcionalno moteča, je, denimo, na nosu ali za ušesi, pa nosimo očala, ali pod nedrčkom, v pazduhi, v koraku, na hrbtu, da ne moremo nositi nahrbtnika. Tretji razlog za odstranjevanje pa je estetski, ko pač nekoga moti njegov videz. Seveda je treba znamenja, ki niso nevarna in so le estetsko moteča, odstranjevati samoplačniško. Starostne lise denimo odstranjujemo z laserji ali pilingi, pri čemer s temi postopki hkrati spremenimo strukturo kože, koža na obrazu postane enakomerno pigmentirana in njen videz je bistveno mlajši.«
Ob vsem zapisanem pa dr. Žgavec poudarja, da se ni treba skrivati pred soncem.
»Nobena skrajnost ni dobra. Normalno gibanje v naravi je potrebno za naš razvoj in počutje. Koža je sposobna prejemati in preživeti določen vpliv sončnih žarkov. Ni pa potrebno, da se sončimo, saj naše telo dobi dovolj vitamina D, če gremo na sprehod ali kaj počnemo na prostem v kratkih hlačah in v kratkih rokavih.


Najbolj učinkovita zaščita so oblačila
Najbolj učinkovita zaščita pred soncem je naše vedenje. Torej, da na soncu ne ležimo namenoma, da se umaknemo v senco vsaj med 11. in 16. uro, ko je indeks UV bistveno višji in da pri delu na prostem nosimo ustrezna oblačila. To velja tudi za tiste, ki se izpostavljajo soncu nehote, ko delajo na vrtu, njivi ali v vinogradu ali se ukvarjajo z različnimi športi.
Najcenejša in učinkovita zaščita so gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Smiselno je imeti sončna očala, predvsem pa pokrivalo, še posebej to velja za plešaste moške. Če z roko pogladite plešasti del lasišča, boste ugotovili, kako je koža hrapava, kar je že prvi znak poškodb, ki jih povzroča sonce. Zato jo je treba varovati.
Šele zadnja stopnja so zaščitna sredstva. Vendar pa moramo izbrati dovolj visok zaščitni faktor in na kožo nanesti dovolj sredstva (ne le tanko plast!) ter nanos redno obnavljati. Pomembno je tudi, da namažemo vse soncu izpostavljene dele telesa (uhlji, stopala ...)