Grajska zbirka Dobrovo

Zgodbe | jun. '11

V gradu Dobrovo v Goriških brdih so že v devetnajstem stoletju imeli muzejsko zbirko. Obsegala je zbirko novcev od antike naprej, pa zbirko fosilov in mineralov, arheoloških predmetov, diplomatskih daril in drugih predmetov. Leta 1885 so celo natisnili katalog.

Svojstveno pozidani renesančni grad je bila zgrajen na začetku sedemnajstega stoletja. Njegov prvotni zunanji videz je še ohranjen, medtem ko je bila notranjost med drugo svetovno vojno izropana, zidne poslikave pa v veliki meri uničene. Leta 1974 je grad prevzel v upravljanje Goriški muzej in leta 1979 začel obsežno obnovo. Predvsem si muzealci prizadevajo vrniti v grad čim več predmetov, ki so bili odtujeni po drugi svetovni vojni.
Na nekdanjo bogato notranjost obiskovalce spominjajo le še poslikave na stopnišču in v lovski sobi, ki so delo Clementeja Delnerija iz leta 1894. V viteški dvorani so naslikani grbi prvotnih lastnikov graščine. Zanimiva je še razsežna stropna freska iz sedemnajstega stoletja, ki prikazuje pomorski napad na mesto.

Zbirka del domačina Mušiča
Sobam v prvem nadstropju sta namenjeni stalni razstavi z naslovom Grajska zbirka - poskus rekonstrukcije. Razstavljeni so predmeti in dokumenti, ki so bili last grofovske družine Baguer, ki je imela v lasti od konca devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja. Predmeti so bili vnovič pridobljeni ali zbrani med okoliškim prebivalstvom po letu 1991.
Večina pohištva, slik, knjig, arhiva in drugih zgodovinsko in umetniško pomembnih dragocenosti je bilo leta 1943 odtujenih ali celo uničenih. V glavnem so bile last grofa Silverija de Baguerja. Ob ogledu obnovljene zbirke nas kustos seznani tudi z zaslugami te zanimive osebnosti. Kot španski diplomat je sodeloval na različnih političnih konferencah in bil predstavnik kraljevine Španije pri Svetem sedežu. Grof je govoril več svetovnih jezikov in si dopisoval s pomembnimi vladarji in umetniki svojega časa.
Delo beneškega slikarja Giondamenica Tiepola je Križev pot, posebnega pomena za Brda pa je v gradu Dobrovo nameščena galerija kronološko predstavljenih 134 grafičnih listov svetovno znanega slikarja Zorana Mušiča, ki se je leta 1909 rodil v Bukovici pri Gorici, kjer sta učiteljevala njegova starša. Po razpadu Avstroogrske monarhije je bil njegov oče premeščen v Velikovec, med študijem pa je Mušič spoznaval Dunaj in Prago, pogosto pa je obiskoval tudi Dalmacijo.
Leta 1943 se je znašel v Benetkah, a leto pozneje ga je aretiral gestapo in poslal v koncentracijsko taborišče Dachau. O tem njegovem nadvse težkem življenjskem obdobju priča ciklus v gradu Dobrovo razstavljenih grafik.
Dobrovo leži na podolgovatem hrbtu griča med potokoma Reka in Donank ob cesti, ki povezuje dolino Soče s Furlansko nižino in je gospodarsko središče vinogradniške in sadjarske pokrajine. Zato so v najvišjih prostorih gradu predstavljeni etnološki in drugi predmeti, ki so jih v minulih obdobjih uporabljali prebivalci Brd. Predstavljena je, denimo, zgodovina pošte Kojsko. V zbirki so še stare, lepo poslikane skrinje in drugi predmeti, ki so služili vsakdanjosti marljivih Bricev.
Dobrovski grad je danes povsem posvečen muzejski dejavnosti, obsežnim razstavam in občasnim kulturnim dogodkom, ki jih prirejajo v viteški dvorani. Nekaj posebnega je že sama zasnova poslopja. V tlorisu je skoraj pravilen kvadrat s simetrično postavljenimi stolpi na vogalih. Za obzidje predvidevajo, da je bilo zgrajeno v času druge beneške vojne v letih 1615 do 1617, kasneje pa je bilo preoblikovano v arkadni hodnik, eden od stolpov pa v grajsko kapelo, posvečeno Antonu Padovanskemu. Zdaj je v njej stalna razstava gotskih fresk. Gre za stenske originale in kopije z območja severne Primorske.
Obsežno in lepo oblikovano dvorišče je pogosto prizorišče kulturnih prireditev, ogledati pa si kaže tudi kamnito obokano klet pod gradom.

Informacije: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo
Telefon: 05 395 95 86, 05 395 95 94
E-pošta: tic@obcina-brda.si
Spletna stran: www.brda.si