Vaš svetovalec Dušan Bavec junij
Zaposlitev upokojenca
Bralka piše: »V strahu pred zaostrovanjem upokojitvenih pogojev sva se konec lanskega leta upokojila oba z možem, zdaj pa ugotavljava, da najina pokojnina ne zadostuje za kritje vseh stroškov in uresničitev najinih načrtov. Ker sva še dokaj mlada ter zainteresirana za dodatno delo in zaslužek, naju zanima, kakšne so možnosti za legalno delo na način, da ne bo imel težav delodajalec, nama pa bo ostala pokojnina v celoti.«
Najprej ugotavljam, da je bil vajin strah pred pokojninsko reformo popolnoma odveč. Novi pokojninski zakon (ZPIZ-2), ki ga čaka še referendumsko odločanje, je namreč v prehodnih določbah zagotavljal upokojitev po starih predpisih tudi po uveljavitvi novega zakona vsem tistim, ki bi do uveljavitve novega zakona že izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po zdajšnjih (starih) predpisih, niso pa še vložili zahtevka.
Zelo primerne možnosti, ki bi upokojencem omogočile legalno delo, je urejal zakon o malem delu, ki pa je, žal padel na referendumu. Ena največjih manipulacij volivcev, še zlasti upokojencev, je bila dokaj pogosto izrečena grožnja, da bodo morali upokojenci dodatno delati, če bodo želeli obdržati pokojnine, kar pa seveda ni res.
Upokojenci lahko zdaj delajo po podjemni pogodbi, ki jo kot pogodbo civilnega prava ureja obligacijski zakonik. Po tej pogodbi je mogoče zaposlovati le za pomožna in enkratna dela, nikakor pa ne za dela iz osnovne dejavnosti delodajalca in za dela na sistemiziranih delovnih mestih. Za neupoštevanje tega določila so zagrožene visoke globe. Druga možnost pa je pogodba o avtorskem delu, toda res le za avtorsko delo. Kaj se šteje za avtorsko delo, s primeri našteva zakon o avtorski in sorodnih pravicah v 5. členu, iz katerega sledi, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Za avtorska dela tako veljajo govorjena dela, kot na primer govori, pridige, predavanja; pisna dela, denimo leposlovna dela, članki, priročniki, študije; računalniški programi; likovna in arhitekturna dela; industrijsko oblikovanje ipd.
Tako prejemki po podjemni pogodbi, kot tudi po avtorski pogodbi ne vplivajo na nemoteno prejemanje pokojnine.
Kratkotrajno delo: opravljati ga je mogoče izključno brezplačno in traja največ 40 ur na mesec. Opravlja se lahko pri delodajalcu z največ 10 zaposlenimi, obstajati pa mora močna sorodstvena povezava, saj lahko kratkotrajno delo opravljajo zakonec, otroci ter starši lastnika ali solastnika družbe in samostojnega podjetnika, če so dopolnili starost 15 let. Delodajalec je za tistega, ki opravlja kratkotrajno delo, dolžan voditi dnevno evidenco o izrabi delovnega časa. Takšno delo je treba vnaprej prijaviti na upravni enoti, strošek pa predstavlja le pavšalni zdravstveni prispevek v višini nekaj eurov.
Delna upokojitev ali delna reaktivacija: če se upokojenec zaposli, torej sklene delovno razmerje z največ polovico polnega delovnega časa, se mu v tem času izplačuje polovična pokojnina, druga polovica pa miruje, dokler je zaposlen.
Upokojenec se odloči za obrt ali kako drugo samostojno dejavnost: upokojenec, ki začne opravljati samostojno dejavnost, se mora vključiti v zavarovanje, kar praktično pomeni, da bi mu v tem času mirovala pokojnina. Izjema nastopi le v primeru, če je oseba starejša od 63 let (moški) ali 57 let (ženska) in bi bila sama le nosilec s. p., toda dejavnosti ne bi opravljala z osebnim delom, ampak bi zaposlila vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti, in to s polnim delovnim časom in za nedoločen čas.
Preverjanje bolniške
Bralec navaja, da je prišel v spor z delodajalcem, ki je zagrozil, da bo preveril upravičenost delavčeve bolniške odsotnosti pri njegovem osebnem zdravniku. Zanima ga, ali je to zaradi varstva osebnih podatkov sploh dovoljeno.
Ločiti je treba dvoje možnih poizvedb: delodajalec lahko z vso pravico od delavčevega osebnega zdravnika zahteva podatke o bolniškem staležu in o navodilih, ki mu jih je dal, denimo strogo mirovanje doma, dovoljeni ali celo priporočljivi sprehodi ipd. Neupoštevanje zdravnikovih navodil namreč pomeni zlorabo bolniškega staleža in s tem eno hujših kršitev delovnih obveznosti, zaradi česar lahko delodajalec po pravilno izpeljanem postopku delavcu celo izredno odpove zaposlitev. Delodajalec pa nikakor ni upravičen do podatkov o tem, kakšno bolezen ali telesno okvaro ima delavec, saj gre za osebne podatke, ki so zakonsko varovani.
