Vaš svetovalec - Janez Tekavc junij

Dobro je vedeti | jun. '11

Skrbnik ne da obveznic
Bralec je dedič po denacionalizacijskem upravičencu. Pred leti pa je pristojna upravna enota postavila skrbnika, ki naj bi skrbel za postopek denacionalizacije. Skrbnik je med drugim bedel tudi nad poslovanjem z obveznicami. Pred časom pa je sodišče odločilo o dedovanju, vendar skrbnik noče prenesti obveznic na dediče, izmika se tudi izplačilu denarja od obveznic. Bralca zanima, kaj lahko stori.
Sama preknjižba obveznic z računa skrbnika na račun bralca kot dediča bi se morala praviloma opraviti že na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Bralec mora zato zahtevati preknjižbo ter zahtevi priložiti pravnomočen sklep o dedovanju, na katerem je potrjena pravnomočnost. Podrobnejše informacije o tem lahko dobi na Klirinško depotni družbi, d.d., Tivolska cesta 48, Ljubljana, ali na Slovenski odškodninski družbi d.d., ki je izdajateljica obveznic.
Skrbnik je brez posebnega poziva dolžan izplačati denarna sredstva, ki jih je doslej dobil od obveznic. Ta sredstva namreč niso sredstva skrbnika, pač pa so last dedičev denacionalizacijskega upravičenca. Skrbnik bi moral praviloma opraviti izplačilo takoj po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Če tega ne stori, ga mora bralec pisno pozvati, naj mu izplača denarna sredstva, in pri tem mora navesti račun, na katerega naj izplača sredstva, ter k zahtevi priložiti sklep o dedovanju, na katerem je potrjena pravnomočnost. Če skrbnik niti po pisnem pozivu dediču ne izplača sredstev, dedič vloži tožbo zoper skrbnika in v njej zahteva, da mu izplača pripadajoča denarna sredstva, povečana za zamudne obresti, ki začnejo teči z dnem, ko skrbnik dobi pisni poziv za izplačilo denarnih sredstev na račun dediča, če pa je v tem pozivu naveden rok, pa naslednji dan po poteku roka.
V primeru tožbe bo sodišče praviloma naložilo skrbniku, da izplača bralcu pripadajoči znesek; če pa skrbnik tudi po pravnomočnosti sodbe tega ne bo storil, lahko bralec zoper skrbnika vloži izvršbo in v njej predlaga, da sodišče skrbniku zaseže sredstva in jih nakaže na bralčev račun.

Prodaja družinske hiše
Otroci so se po smrti očeta in moža naše bralke odpovedali dedovanju v prid bralke, ki je tako postala edina lastnica družinske hiše, vendar pa je zaradi starosti in stroškov ne more več vzdrževati. Zdaj razmišlja, da bi hišo prodala in si kupila manjše varovano stanovanje, s preostankom kupnine pa bi deloma krila stroške za svojo oskrbo. Bralko zanima, ali ji lahko to prepovedo njeni otroci kot dediči. Zanima jo tudi, ali so otroci upravičeni do deležev in ali jih mora izplačati.
Bralka je edina lastnica hiše, tako da lahko z njo prosto razpolaga. Dejstvo, da je bila hiša nekoč v solasti bralke in njenega moža, pri tem ni pomembno. Prav tako tudi ni pomembno, da bi otroci po smrti svojega očeta (bralkinega moža) lahko postali solastniki hiše, če se dedovanju ne bi odpovedali v njeno dobro. Z odpovedjo dedovanju so namreč izgubili vsa upravičenja, ki bi jih sicer lahko imeli pri hiši. Bralka pa je postala izključna lastnica hiše in sme z njo prosto razpolagati.
Otroci kljub temu, da gre za njihovo rojstno hišo, bralke ne morejo prisiliti, da v njej živi ter skrbi zanjo, kot ji tudi ne morejo preprečiti, da ne bi hiše prodala in se preselila.
Otrokom ob prodaji hiše ne gre noben delež ali pravica izplačila. Do celotne kupnine je upravičen le lastnik hiše, se pravi bralka. Njeni otroci pa bodo upravičeni do dedovanja šele po njeni smrti, dedovali pa bodo to, kar bo imela v lasti na dan svoje smrti. Bralka se torej sme sama odločiti, kje bo živela in za kaj bo porabila denar, ki ga bo dobila od prodaje hiše.

Dedovanje
Bralec je pred leti ločil in vnovič poročil. S prejšnjo ženo ime sina, ki živi z mamo. Z zdajšnjo ženo nima otrok, ima pa žena dva otroka iz prejšnjega zakona. Bralca zanima, ali bo njegov sin, ki živi pri nekdanji ženi, dedoval po njegovi zdajšnji ženi.
Sin iz prvega zakona ne bo dedoval po zdajšnji bralčevi ženi. Otroci namreč dedujejo po svojih starših, se pravi, da bo sin dedoval po očetu in njegovi prvi ženi, svoji materi. Sin bi lahko dedoval premoženje, ki je last zdajšnje bralčeve žene, le v primeru, da bi ga v svoji oporoki določila za dediča, ali pa v primeru, da bi zdajšnja žena prej umrla, tako da bi bralec kot mož dedoval po njej, nato pa bi po bralčevi smrti premoženje dedoval njegov sin kot njegov edini dedič. Slednje, pravno gledano, ne pomeni dedovanja bralčevega sina po bralčevi zdajšnji ženi, pač pa le način, kako bi lahko premoženje bralčeve zdajšnje žene posredno prešlo na bralčevega sina.