Vaš svetovalec Milena Paulini junij
Vračilo dodatka za pomoč in postrežbo
Bralka M. N. iz Ljubljane želi zvedeti, ali bo po novem zakonu o socialno- varstvenih prejemkih dedič moral vračati denarna sredstva, če upokojena oseba prejema dodatek za pomoč in postrežbo, ker jo je prizadela možganska kap.
Prepoved odtujitve premoženja in omejitev premoženja zapustnika bo morebiti veljala le za dodatek za pomoč in postrežbo, priznan po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ne pa tudi za dodatek za pomoč in postrežbo, priznan po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem ga prejema naša bralka. Po zdaj veljavnem zakonu, kot tudi po novem zakonu je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki jo imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega, pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se zato ne bo preoblikovala v socialno-varstveni prejemek.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki naj bi ga začeli uporabljati šele s 1. 1. 2012, ureja pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka. V pravico do denarne socialne pomoči se bosta preoblikovali dosedanja pravica do nadomestila za invalidnost in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, priznani po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, če seveda ne bo novela zakona to uredila drugače. Pravico do nadomestila za invalidnost pridobi invalid, ko dopolni starost 18. let ali z dnevom ugotovitve invalidnosti, če je bila invalidnost ugotovljena kasneje. Tak uživalec pa lahko ima tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb, če takega dodatka ne prejema že po kakem drugem predpisu. Če novela zakona teh dveh pravic ne bo izločila iz sistema-socialno varstvenih prejemkov, se bosta ti dve pravici z dnevom, ko bomo začeli uporabljati zakona o socialno-varstvenih prejemkih, preoblikovali v denarno socialno pomoč in bo tudi zanju veljalo, da bo dedovanje premoženja uživalca denarne socialne pomoči omejeno do višine vrednosti prejetih zneskov iz tega naslova. Navedeni zakon namreč pri dodeljevanju in izplačevanju denarne socialne pomoči določa, da se lastniku nepremičnine, če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali je upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, z odločbo o upravičenosti do denarne pomoči v korist Republike Slovenije tudi prepove odtujiti in obremeniti to nepremičnino.
Starostna pokojnina v Srbiji in v Sloveniji
Bralec L. T. iz Ljubljane navaja, da bo pogoje za starostno pokojnino izpolnil konec julija letos. Iz informativnega izračuna ZPIZ je vidno, da se mu v pokojninsko dobo šteje kot dodana doba sorazmerni del študija in vojaškega roka, delovna doba v Srbiji in delovna doba v Sloveniji. Ker je 1. 11. 2010 začel veljati socialni sporazum med R Slovenijo in R Srbijo, ga zanima, na podlagi katere pokojninske dobe v Sloveniji (delovna in dodana doba ali brez nje) mu bo odmerjena starostna pokojnina in ali mora posebej uveljavljati pokojnino v Srbiji ali pa bo morda to storil zavod po uradni dolžnosti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med drugim določa, da zavarovanec, ki je bil pokojninsko zavarovan v obeh državah pogodbenicah, izpolni pogoje za pokojninsko dajatev izključno po predpisih ene ali obeh držav pogodbenic, ne da bi se seštevale zavarovalne dobe, ter uveljavi pokojninsko dajatev samo na podlagi zavarovalne dobe, prebite v državi pogodbenici. Če pogoji za samostojno pokojnino niso izpolnjeni, sporazum omogoča seštevanje zavarovalnih dob, dopolnjenih v obeh državah pogodbenicah za pridobitev, ohranitev ali vnovično pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in s pogojem, da se ta obdobja ne prekrivajo med seboj.
Ker bo bralec starostno pokojnino uveljavil, preden bo dopolnil starost 63 let, pri tej starosti bi namreč lahko uveljavil samostojno starostno pokojnino, saj že izpolnjuje pogoj najmanj 20 let pokojninske dobe, jo bo lahko pridobil z upoštevanjem pokojninske dobe, dopolnjene v R Srbiji. Sorazmerni del slovenske pokojnine se bo izračunal tako, da se pokojnino, ki bi mu šla, če bi bila celotna zavarovalna doba dopolnjena v Sloveniji, torej brez dodane dobe študija in vojaškega roka, pomnoži s skupnim številom mesecev zavarovanja, ki gredo v breme slovenskega nosilca zavarovanja, ter nato deli s skupnim številom mesecev zavarovalne dobe, dopolnjene v Sloveniji in Srbiji. Navedena dodana doba se namreč upošteva le za izpolnitev pogojev za starostno pokojnino, ne pa tudi za njeno odmero. Bralcu pa se kljub izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino z dodano dobo, pokojnina ne bo znižala zaradi ugotovljene invalidnosti za vsak mesec starosti, ki mu manjka do dopolnjenega 63 leta starosti.
Predlagatelj vloži en sam zahtevek za pridobitev pravic iz slovenskega, kot tudi iz srbskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker je bralec vložil zahtevek za starostno pokojnino pri slovenskem nosilcu socialnega zavarovanja, velja ta zahtevek tudi za pridobitev pravice po srbskih pravnih predpisih. Po končanem postopku bo torej Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zahtevek odstopil v reševanje srbskemu nosilcu socialnega zavarovanja.
