Glavne novosti pokojninskega zakona
Temelji obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se z novim zakonom ZPIZ 2 ne spreminjajo. Medgeneracijska solidarnost ostaja, prav tako tudi vzajemnost. Vrsta in obseg pravic se prilagajata finančni vzdržnosti v pričakovanih spremembah demografskih razmer. Opozoriti pa kaže zlasti na neketere novosti.
Krog zavarovancev, ki bo vključen v obvezno zavarovanje, je razširjen, bistveno pa so olajšanji pogoji za prostovoljno vključitev vanj. Zaradi tega naj bi se izboljšalo razmerje med zavarovanci in upokojenci, ki se postopno slabša. Večje število zavarovancev naj bi vplivalo na stabilnost najpomembnejšega vira za njegovo financiranje – višino sredstev iz prispevkov.
Vrste pravic. Reforma na novo uvaja pravico do predčasne pokojnine, ki pa bo zaradi trajnega znižanja manj zanimiva za zavarovance. Nasprotno pa velja za zdajšnjo pravico do delne pokojnine, ki postaja dostopnejša širšemu krogu upravičencev in prožnejša, kar zadeva trajanje zavarovanja. Veliko spodbudo poznejši upokojitvi ob nespremenjenem obsegu dela predstavlja možnost sočasnega uživanje dela predčasne ali starostne pokojnine (20%) ter plače. Invalidnine za telesno okvaro in državne pokojnine ne bo mogoče več pridobiti. Zdajšnji upravičenci pa bodo obdržali pridobljene pravice. Varstveni dodatek, ki že zdaj ni več pravica, določena v tem sistemu, je na novo urejen v sistemu zagotavljanja socialno varstvenih pravic.
Pogoji za pridobitev pravic. Spreminjajo se pogoji za pridobitev pravice do starostne, vdovske in družinske pokojnine, ne pa tudi za invalidske pokojnine. Največ novosti zadeva pridobitev starostne pokojnine. Ker dolgoživa družba zahteva podaljševanje delovne aktivnosti starejšega prebivalstva, se postopno zvišuje potrebna starost za pridobitev te pokojnine. Za upokojitev pri nižji starosti pa bo potrebna daljša pokojninska doba od zdajšnje. Po izteku vseh prehodnih obdobij bo mogoče to pokojnino pridobiti pri starosti 65 let in najmanj 15 letih zavarovalne dobe ali pri starosti 58 let in 41 letih pokojninske dobe za ženske ter pri 60 letih starosti in 43 letih pokojninske dobe za moške. V prvem primeru se bo prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko ženske upokojile pri nižji starosti, izteklo leta 2013, v drugem pa za moške leta 2016, za ženske pa v letu 2019, v obeh primerih tudi s krajšo pokojninsko dobo. V času do leta 2024 (ženske) ali 2020 (moški) pa se bo mogoče upokojiti tudi z 38 ali 40 leti pokojninske dobe pri vsako leto višji starosti za 6 mesecev.
Starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine se bo lahko znižala zaradi skrbi za otroke in služenja obveznega vojaškega roka.
Predčasna pokojnina bo po izteku prehodnega obdobja za ženske v letu 2017 možna pri starosti 60 let in pri 38 letih pokojninske dobe, za moške pa v letu 2014 pri enaki starosti in 40 letih pokojninske dobe. Do tedaj pa v obeh primerih pri vsako leto drugačni starosti, za ženske pa v naslednjih dveh letih tudi pri krajši pokojninski dobi. Izbira te pokojnine ima, ker je uveljavljena prej, za posledico njeno trajno znižanje. Znižanje je odvisno je od števila manjkajočih mesecev do starosti 65 let in bo lahko znašalo najmanj 0,3 odstotka (en mesec prej) in največ 18 odstotkov (šestdeset mesecev prej). Spremembe pogojev za pridobitev drugih pokojnin zadevajo predvsem starost.
Višina pokojnine. Pokojnina je tudi po novem praviloma odvisna od plač ali zavarovalnih osnov iz določenega obdobja pred upokojitvijo in dolžine pokojninske dobe. Obdobje, iz katerega se upoštevajo osnove, se postopoma podaljšuje z zdajšnjih 18 let na 30 let, iz tega obdobja pa se z izločijo tri najmanj ugodna leta. Plače in zavarovalne osnove se bodo preračunale s količniki, ki pa ne bodo več upoštevali gibanj pokojnin, zato se ne bodo več zniževali. Novo je tudi vrednotenje pokojninske dobe, ki vpliva na višino odstotka za odmero pokojnine, ki učinkuje takoj. Za 40 ali 38 let se bo pokojnina odmerila v višini 80 odstotkov pokojninske osnove. Po ZPIZ-1 pa se bo, če bo še v veljavi, ta odstotek še naprej nižal in se bo zaustavil pri 72,5 odstotka.
Usklajevanje pokojnin. Način usklajevanja pokojnin se spreminja. Najprej temelji na gibanjih plač in cen življenjskih potrebščin v razmerju 60 : 40, po letu 2015 pa v razmerju 70 : 30 v prid plač. Uskladitev bo enkrat na leto (februarja) in ne bo mogla biti nižja od rasti cen življenjskih potrebščin ter enotna za vse. Po ZPIZ-1 se višina prve uskladitev razlikuje zaradi zagotavljanja enakosti med prejemniki. Zaradi opustitve zdajšnjega vrednotenja pokojninske dobe različne višine uskladitev niso več potrebne. Oboje naj bi vplivalo na ugodnejše razmerje med pokojnino in plačo ob njeni odmeri.
Plačilo prispevkov. Nova ureditev ne dovoljuje več odpisa, odloga in obročnega plačila prispevkov za obvezno zavarovanje. Delodajalce pa spodbuja k zaposlovanju tako mlajših, kot tudi starejših delavcev z manjšim plačilom prispevkov. Izpad prihodkov, ustvarjenih s prispevki, bo kril državni proračun.
