Hitro skuhano, a tudi zdravo

Dobro počutje | jul. '11

Kaj skuhati, ko nimamo časa ali volje za to opravilo ali ko smo na počitnicah: kaj in kako pripraviti, da bo okusno, zdravo in seveda na hitro pripravljeno?

Če kuhamo hitro, ohranimo večino vitaminov, pravzaprav veliko več kot pri večurnem kuhanju. Pri tem se ohrani še barva živil in okus. To je na prvi pogled še najbolj očitno pri kuhanju marmelad in drugih sadnih shrankov, velja pa tudi za večino drugih živil in jedi.
Hitro skuhane jedi imajo nižji glikemični indeks v primerjavi z dlje časa kuhanimi, razkuhanimi jedmi, kar pomeni, da prehod hranil v kri traja dlje, zato smo dlje časa siti in ne hlastamo kmalu znova po hrani. Koristno za vse, ne le za sladkorne bolnike!
Pri dolgotrajnejši toplotni obdelavi se poslabša izkoristek beljakovin živalskega izvora, zato dajemo prednost hitremu kuhanju. Pri boljših kosih mesa si to lahko privoščimo in zaužijemo srednje pečen biftek, kosi z več veziva pa zahtevajo daljšo pripravo v omaki, da razpade tudi vezivno tkivo. Kuho si poenostavimo in pospešimo, če takšno meso zrežemo na trakove ali na manjše kose, hitro popečemo in porabimo, denimo v tortiljah.
Izjema so le stročnice, ki zahtevajo daljši čas toplotne obdelave, da so prebavljive. Čas kuhanja si skrajšamo, če uporabimo ekonom lonec. Namesto v dveh urah, je fižol skuhan že v 10 ali 15 minutah.

Hitro, a kako?

Nekateri v ekonom loncih skuhajo praktično vsako jed, vendar to ni priporočljivo. Pri nekaterih modelih je moteče, da za ohlajanje potrebujejo precej časa, kar je v nasprotju s kuhanjem „na hitro“. Pomagamo si tako, da nekaj minut pred koncem izklopimo štedilnik, medtem ko se lonec ohlaja in pritisk izenačuje, pa se hrana še vedno kuha. Na koncu je jed skuhana prav takrat, ko je mogoče lonec odpreti. Vseeno pa je težko določiti čas kuhanja, ki ga potrebuje jed, in lahko se pripeti, da ima na koncu okus po prismojenem, česar si zanesljivo ne želimo.
Kuhanje vsekakor pospešimo, če imamo vnaprej izbran jedilnik. Tega nam določajo surovine, ki so na voljo v hladilniku, shrambi ali morda na vrtu. Pravimo, da se hitreje obrnemo, če so nam osnovne sestavine jedi na voljo, kot če si belimo glavo, s čim bi nadomestili grah v rizi bizi rižoti. Nekatera živila je smiselno imeti vedno doma, saj z njimi hitro in na preprost način skuhamo odlično kosilo. To so pločevinke koruze, fižola, paradižnikov ali rib, kos zamrznjenega mesa, nekaj zavitkov testenin, riža, kuskusa in suhih stročnic. Tudi zamrznjena različna zelenjava nam prihrani čas, ko se nam res mudi, saj jo le stresemo v lonec, ne da bi jo bilo treba še čistiti in rezati.

Hitro, a kaj?
Čas nam prihrani kuhanje večjih količin hrane naenkrat, saj narezati malo več mesa za golaž ali olupiti tri krompirje več za svaljke ne predstavlja kake večje težave. Golaž lahko ponudimo s polento in naslednjič kot enolončnico z zelenjavo in krompirjem. Enako velja za omake, juhe in močnate priloge, kot so cmoki ali svaljki, ki jih zamrznemo „za hude čase“.
Tudi zelenjavo si lahko pripravimo vnaprej, in sicer narežemo ali natrgamo zeleno solato, jo umijemo in dobro osušimo. Naložimo v plastične posode, zapremo, iztisnemo zrak in shranimo v spodnjem delu hladilnika, kjer je najhladneje. Sveže nabrana in pripravljena solata res ohrani več hranilnih snovi kot vnaprej pripravljena, vendar nam nič ne koristi, če je ne utegnemo pripraviti.
Tistim, ji ne marajo kuhanja, priporočam jedi iz pečice. Če narežemo nekaj krompirjev, kako bučko, papriko, paradižnik in čebulo in vse prelijemo z žlico ali dvema oljčnega olja, potresemo s šopom zelišč, solimo in postavimo v segreto pečico, dobimo že čez 15 minut odlično kosilo. Tik pred zdajci v solatno skledo stresemo še narezano zeleno solato ter že prej skuhano trdo kuhano jajce, oboje iz hladilnika, ter solato okisamo. Za pripravo nismo porabili več kot pet minut, med peko pa imamo dovolj časa, da postavimo krožnike in pribor na mizo, se poigramo z umetelnim zlaganjem prtičkov ali prelistamo časopis.

Le 5 minut za rezanje? Gotovo se šalite!
Ne, nikakor se ne šalim. V mislih odprite predal, kjer hranite nože in podobne pripomočke. Kar veliko jih je, predvsem nožev. Kaj pa njihova ostrina? S topim nožem je veliko teže rezati zelenjavo, kaj šele meso. Dobro nabrušeni noži dobre kakovosti pa nam olajšajo delo in prihranijo veliko časa. Če obvladamo še katero od tehnik rezanja, smo lahko zares hitri. Desničarji z levo roko primemo živilo tako, da kazalec, sredinec in prstanec pravokotno postavimo na živilo, spodnji členek spodvijemo, nož pa naslonimo na srednji členek, ob katerem drsi med rezanjem. Nato prste po živilu umikamo proti sebi in nadaljujemo z rezanjem. Z vajo in ko dodobra spoznamo svoj nož, kmalu ugotovimo, da se na manjše kose narezano živilo tudi precej hitreje skuha. V vsakem gospodinjstvu za vsakdanje delo zadoščajo le trije zares dobri noži: en manjši, en daljši in en nož z zobci. Nakup dobrih nožev se nam bo obrestoval v hitrosti in predvsem v veselju do dela.
Seveda smo pri kuhi veliko hitrejši, če nam kdo pomaga s svojimi rokami, denimo mož ali žena, vnuki, vnukinje. V pomoč so tudi električni pripomočki, različni sekljalniki, mešalniki, grelniki vode, gnetilniki, najrazličnejši avtomati in ne nazadnje lonci ter kozice.  Tisti, ki nam omogočajo kuho in peko skoraj brez maščobe, ki nam omogočajo, da se jedi ne prismodijo, ki bolje zadržujejo toploto in jo enakomerno porazdelijo, dovoljujejo pokrito kuhanje, saj tako prihranimo pri času kuhanja in pri energiji itd. Vse to koristi, vendar brez ustreznega recepta ne gre. Dober tek!

RECEPTI:


Kaneloni

V širši lonec nalijemo vodo in žlico olja, segrejemo do vrenja, solimo, vanjo vstavimo testenine za kanelone v obliki tulcev (toliko, da zapolnimo prostor, nato ponovimo) in jih kuhamo 4 minute. Skuhane odcedimo, položimo na kuhinjsko krpo, kjer naj se ohladijo. Pazimo, da se ne dotikajo drug drugega.
Za nadev nekaj rezin suhe salame in 1 čebulo drobno narežemo, stresemo v lonec, dodamo 400 g mletega mesa in vse na malce olja popražimo. Dodamo 2 paradižnika, malo pokuhamo, nato odstavimo. Zdaj olupimo dve trdo kuhani jajci, nekaj oljk po potrebi izkoščičimo in vse drobno narežemo. Stresemo jih k mesu, dodamo sesekljan peteršilj, solimo in po želji popramo.
Posebej skuhamo bešamel, in sicer v kozici raztopimo 2 žlici masla, vmešamo 2 žlici moke, svetlo popražimo in počasi prilivamo pol litra mleka.  Z metlico mešamo, da dobimo gosto omako. Začinimo s soljo in muškatnim oreščkom ter del omake nalijemo v model za peko, da prekrije dno.
Kuhane testenine nadevamo in položimo v model na omako. Ko napolnimo vse, jih prelijemo s preostalo bešamelno omako in potresemo s sirom in za 15 do 20 minut postavimo v pečico.
Različica: namesto testenin uporabimo palačinke, ki so nam morda ostale od prejšnjega dne, da je vse še hitrejše.

Zapečene bučke z jajci in sirom

Pečico segrejemo na 180 oC. Model namastimo.
Strok česna grobo narežemo, dve čebuli narežemo na tanke kolobarje, 750 g bučk pa na kocke.
V globlji ponvi ali kozici na malo olja na hitro popražimo čebulo, dodamo česen, da zadiši, bučke in med mešanjem dušimo eno minuto. Odstavimo, začinimo s soljo, poprom, peteršiljem, majaronom, baziliko ter vse skupaj stresemo v model.
Posebej v skledici razžvrkljamo 6 jajc s 4 žlicami sladke smetane, vmešamo nariban sir (parmezan) in prelijemo bučke. Postavimo v pečico, da jajca zakrknejo in se površina zlato zapeče.

Testenine v paradižnikovi omaki z gorgonzolo

Testenine v slanem kropu skuhamo al dente.
Za omako narežemo nekaj svežih paradižnikov ali vložen paradižnik iz pločevinke, jih stresemo v širšo posodo, dodamo sol, timijan, košček feferona, drobno narezan česen in čebulo ter kuhamo 10 minut. Kuhane in odcejene testenine stresemo k omaki, premešamo, začinimo z baziliko in kockami gorgonzole, premešamo in takoj postrežemo.
Koristen nasvet: V sezoni, ko je obilo paradižnika, si skuhamo osnovno paradižnikovo omako, kakor je opisano zgoraj ali po okusu (denimo z belušno zeleno, svežo baziliko, ipd.), jo vložimo v sterilizirane kozarce ali manjše količine shranimo v hladilniku ter kmalu porabimo. Ko jo potrebujemo, jo le segrejemo in dokončamo v končno jed.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media