Naš najstarejši muzej

Naš najstarejši muzej

Zgodbe | jul. '11

Narodni muzej Slovenije, ki domuje v palači sredi Ljubljane, je bil ustanovljen leta 1821 ali pred 190 leti. Je najstarejši muzej na zdajšnjem slovenskem ozemlju in hrani množico starožitnih dragocenosti od prazgodovine do današnjih dni.
Po pisanju dr. Maje Lozar Štamcar je Narodni muzej Slovenije v drugi polovici dvajsetega stoletja širil svoje zbirke, zajete v petih oddelkih, in to v arheološkem, kulturnozgodovinskem, numizmatičnem in grafičnem kabinetu, knjižnici in konzervatorsko-restavratorskem laboratoriju.
V publikaciji Dragocenosti narodnega muzeja Slovenije je predstavljenih enainosemdeset muzealij ali skupin predmetov, ki odsevajo življenje in ustvarjanje na naših tleh skozi čas. Seveda pa je najbolje muzej obiskati in si ogledati dragocene stalne zbirke in občasne razstave.
Muzejski delavci se med drugim pohvalijo s hrambo piščali iz Divjih bab. Dr. Neva Trampuž Orel ugotavlja, da je njena starost ocenjena na petinpetdeset tisoč let. Je starejša od vseh doslej znanih paleolitskih piščali na svetu in obenem prva, ki jo je zanesljivo izdelal neandertalec.
Narodni muzej med drugim hrani najdbe z Ljubljanskega barja. Med njimi je posebej dragocena starina idol. To je kipec iz črnožgane gline in predstavlja poenostavljeno človeško figuro. Služil je v kultne namene, veljal pa je za božanstvo rodovitnosti in zemlje.

Pozlačeni Emonec
Zanimiv je meč iz Jabelj, primerek enega najstarejših evropskih mečev s konca zgodnje bronaste dobe. Ima izjemno umetelno okras.
Leta 1836 so našli v Ljubljanici pozlačen bronasti kip, ki je dobil vzdevek »emonski meščan«. Dr. Janko Istenič ugotavlja, da je upodobljen po vzoru kipov iz Rima. Verjetno je nastal v prvi polovici drugega stoletja. Izvirnik hrani Narodni muzej, na Kongresnem trgu v našem glavnem mestu pa stoji njegova kopija.
Zanimivo si je ogledati prestol nadvojvode Karla. Najmlajšemu sinu Karlu Habsburškemu je namreč cesar Ferdinand I. namenil notranjeavstrijske dedne dežele Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško in Primorje s pazinsko grofijo v Istri. Nadvojvoda Karel je v Ljubljani 28. aprila leta 1564 sprejel dedni dar kranjskih deželnih stanov - v ta namen na hitro izdelani priložnostni prestol.
Zanimiv je rezljan umivalnik z letnico 1698. Izdelan je v poljudni žlahtni baročni tradiciji, po maniri tako imenovanih zlatih oltarjev na Slovenskem. Za prehod v 18. stoletje so značilni tudi upodobljeni mesnati akantovi listi v zelenkastih in zlato rjavih tonih. »Ta enkratni umivalnik, ki je morda sprva rabil kot kropivček ali krstni bazenček, izhaja iz Goričaka v Halozah ...«, lahko preberemo v muzejskem zborniku.

Edina egipčanska mumija
Muzej hrani edino egipčansko mumijo v poslikani leseni krsti. Leta 1846 jo je tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani podaril vitez Anton pl. Lavrin, doma iz Vipave. V svojem času je bil avstrijski generalni konzul v Aleksandriji. Mumija je dobro ohranjena.
Dragocenost je tudi zlati nakit stiške veljakinje. Bila je pripadnica višjega sloja halštatske skupnosti na Dolenjskem. Nakit je izdelan iz zlate pločevine in izvira iz sedmega stoletja pred našim štetjem. To zlato okrasje odseva nenaden gospodarski in družbeni razcvet dolenjske skupnosti na začetku starejše železne dobe.
Situla z Vač pri Litiji zavzema posebno mesto med najbolj znanimi izdelki situlske umetnosti, značilne za širše obrobje severnega Jadrana v starejši železni dobi. Vače so bile eno najpomembnejših halštatskih naselbin na Slovenskem v šestem in petem stoletju pred našim štetjem. Prizore na situli razlagajo strokovnjaki kot pripoved o pomembnih vladarjevih dejanjih in o dogodkih iz časa njegovega življenja.

Zgovorne bronaste čelade
Posebnosti bojne opreme prikazujejo tri razstavljene bronaste čelade. Nakazujejo usmeritev nekdanjega slovenskega prostora proti Italiji. Tržiška čelada naj bi izvirala iz osrednje Italije. Negovsko čelado iz Ženjaka so skupaj s še petindvajsetimi podobnimi čeladami odkrili leta 1811, torej pred dvesto leti. Te čelade sodijo v etruščanski prostor, zato so tam najpogostejše, pojavile pa so se tudi v Alpah in v srednji Evropi.
Čelado z naličnicama so našli na Dolenjskem. Tam je med tretjim in prvim stoletjem našega štetja izpričana lokalna skupnost s keltskimi elementi noše in bojne oprave. Gre za keltsko ljudstvo Tavriskov.
Veliko zgodovinsko pomembnih starožitnih predmetov se je skozi čas znašlo v muzeju. Med njimi so tudi zelo pomembne najdbe iz Ljubljanice. Za tri v Ljubljanici najdene srednjeveške meče (vsaj eden naj bi bil iz 13. stoletja)  poroča mag. Tomaž Nabergoj, da so se v vodi zelo dobro ohranili. Na enem meču so na ročaju celo ostanki lesene obloge. Kot odsev miselnosti dobe so pomembni znaki na mečih. Križ je bil najbolj pogosto zavetno znamenje. Na enem od mečev pa je z ene strani upodobljena roža z odprtim, na drugi strani pa z zaprtim cvetom. Nabergoj meni, da gre morebiti za ponazoritev dvojnosti dobrega in zla, zmage in poraza.
Narodni muzej hrani tudi znameniti mašni plašč iz svilenega brokata, ki je stkan iz srebrnih nitk in ga krasi mogočni vzorec granatnega jabolka. Sešit naj bi bil iz plašča turškega velikaša Hasan paše, ki je padel v bitki pri Sisku leta 1593. Mag. Goja Pajagić je zabeležila, da so v plašču dolga leta maševali, še posebej na dan sv. Ahaca kot spomin na zmago nad Turki. Leta 1931 je bil ta mašni plašč izročen v hrambo Narodnemu muzeju Slovenije.

Informacije:

Narodni muzej Slovenije je na Prešernovi 20 v Ljubljani v neposredni bližini parlamenta. Razstavne prostore pa ima še na Maistrovi 1. Pod njegovo okrilje sodijo tudi muzejske zbirke na gradu Bled in Snežnik ter na Hrušici.
Tel. št.: 01 24 14 400
Spletna stran: www.nms.si


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media