Z batelonom po Koprskem zalivu

Z batelonom po Koprskem zalivu

Prosti čas | jul. '11

Batelon je tradicionalno istrsko leseno plovilo, ki so ga nekdaj uporabljali za prevoz tovorov. Zdaj pa je čisto nova lesenjača z imenom Fortuna, ki sta jo z vso zagnanostjo kar na domačem dvorišču izdelala Elvio in Erik Brankovič, pripravljena za izlete po Koprskem zalivu.
Gradnjo osemmetrskega batelona sta graditelja nekoliko prilagodila sodobnemu času, pa tudi motor ga poganja, tako da sta vesli in jadro bolj estetski dodatek in spomin na njuno nekdanjo funkcijo na plovilu. Nekoč so batelone uporabljali pri gradnji prvega pomola Luke Koper in pri urejanju kanalizacijskega omrežja med Izolo in Koprom. Izvorno je namreč ta tip lesenjače predvsem tovorno plovilo, na katerega so nalagali kamenje, cevi in drug gradbeni material.
Fortuna je osem metrov dolga lesena barka, ima rebra iz hrastovega lesa, bok iz trislojne, vodoodporne vezane plošče, pod in paluba je iz smrekovega lesa, kobilica iz macesnovega lesa, jambor pa iz smrekovega lesa, posušenega na rasti. V izdelavo plovila je bilo vloženih približno tisoč ur dela.
Elvio Brankovič je že od malih nog sanjal o lastnoročno izdelani barki. Želja se je še okrepila v času, ko je bil zaposlen v izolski marini, saj je tam podrobneje spoznaval svet bark in vsega, kar je z njimi povezano. »Po 50 letih je to prvi na novo zgrajen batelon; saj so jih v tem času le obnavljali. Zato si tudi zasluži tako lepo ime Fortuna, po slovensko Sreča. Batelon bo vozil le po Koprskem zalivu in če bo le mogoče zgolj z jadrom, s pomočjo motorja bomo le izpluli,« nam zaupa Brankovič in pravi, da bo iz koprskega mandrača nasproti Taverne izplul, če se bo na vožnjo prijavilo najmanj šest oseb, največ pa jih lahko sprejme 12. Vožnje lahko trajajo eno ali dve uri, batelon pa je mogoče najeti tudi za pol dneva ali za ves dan.

Lepote našega (ob)morja
Ob uživanju na krovu batelona je verjetno dobro vedeti, kaj sploh opazujemo v naši okolici. Slovensko morje predstavlja približno tretjino površine celotnega Tržaškega zaliva. Najgloblji del Koprskega zaliva se razteza med Debelim rtičem in rtičem Petelin in se postavlja z dobrimi 18 metri globine (najvišja izmerjena globina Tržaškega zliva je 20 metrov). Mesto Koper stoji na nekdanjem skalnem otoku, ki so ga nekoč s kopnim povezovale soline v okoliških plitvinah. Območje nekdanjih solin je osušeno in predstavlja pretežno močvirnate površine (Bonifika), ki pa so jih sčasoma povsem pozidali. Ob izlivu reke Rižane so zgradili sodobno tovorno pristanišče, na severni obali zaliva pa so vidne stavbe Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Tudi svet, ki se skriva pod morsko gladino Koprskega zaliva, je vreden potapljaškega obiska. Na tematski potapljaški poti je tako mogoče raziskovati ostanke vojaške desantne ladje DTM Kec, čezoceanko Rex in ostanke rimske ribogojnice v Zalivu sv. Jerneja na Debelem rtiču.
Prav posebno pozornost si zasluži še območje med Žusterno in Izolo, kjer se razrašča zaščitena pozejdonka. Gre za eno najbolj razširjenih morskih trav v Sredozemlju, vendar jo je mogoče v Tržaškem zalivu srečati samo na majhnem območju ob slovenski obali. Travniki pozejdonke preprečujejo morsko erozijo, saj precej upočasnijo valovanje morja in s tem zmanjšujejo pritisk vode na obalo. Njeno rastišče med drugim igra tudi pomembno vlogo pri izmenjavi snovi v morju (kisika in organske snovi), zagotavlja življenjski prostor, skrivališče in zatočišče številnim organizmom in tako pomaga ohranjati raznovrstnost podvodnega življa.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media