Po kolesarski poti ob Donavi

Po kolesarski poti ob Donavi

Prosti čas | jul. '11

Naš bralec z Jesenic je kljub lepim letom navdušen kolesar in smučar. Letos je, denimo, kar 45 dni preživel na smučeh. Navdušila ga je tudi kolesarska pot, ki pelje ob Donavi, in morda bo ta njegov prispevek spodbudil še za koga med vami, da jo preizkusi.

Letošnjega maja se mi je uresničila dolgoletna želja, spoznati eno najimenitnejših evropskih kolesarskih stez. V Evropi jih je precej in ni lahko oceniti, katera bi bila atraktivnejša. Vsekakor pa sodi med najbolj obiskane kolesarska pot ob Donavi od Passaua do Dunaja, dolga 326 kilometrov.
Večinoma je kolesarska steza asfaltirana, ločena od javnega prometa. Oznake so odlične. Paziti je treba le pri obvozih, kjer je kako gradbišče, in to zlasti pred sezono in po njej. V glavnem je pot speljana ob reki (na obeh straneh), ni vzponov, razen če uberete katero od različic. Primerna je tudi za družine. Ob poti je veliko kulturnih in zgodovinskih spomenikov (gradov, cerkva, muzejev ...), ki si jih velja ogledati. Na poti si lahko pomagate s koristnimi informacijami iz vodnika »Donau Radweg«. Prenočišče je lahko dobite vsakih nekaj kilometrov. V predsezoni in posezoni je cena okoli 20 evrov, v sezoni pa je dražje, priporočljiva je tudi rezervacija.
Potoval sem sam. Veliko koristnih nasvetov sem dobil od hčerke in zeta, ki sta to pot že prevozila. Tako sem 16. maja ob 15. uri z vlakom prispel v Passau. Bilo je dokaj hladno, saj je sneg pobelil gore ob poti nad 1500 metri visoko. Pol ure pozneje sem se s kolesom spustil ob reki. Bil sem eden redkih na poti. Pri Schloegenu sem še ujel prevoz s čolnom. V kampu Kaiser sem bil edini gost v gostišču.
Naslednjega dne je bilo še vedno oblačno in sveže, a brez padavin. Veter je pihal iz zahoda in mi pomagal na poti. Pri Linzu je bil zaradi gradbišča neprijeten obvoz. Ker sem že bil v mestu, sem se tokrat peljal mimo. Na levi strani reke sem kmalu zasledil kažipot za Mauthausen.
Donava je vseskozi plovna, še od Passaua navzgor do Regensburga. Ob hidrocentralah pa je urejen sistem zapornic za vodni promet. Promet na reki je dokaj gost, med tovornimi vlačilci so tudi potniške-turistične ladje.
Tega dne sem prevozil 143 km. Še pred nočjo sem dobil prenočišče  v majhnem, nekoč ribiškemu naselju Krummnussbaumu.
Naslednji dan: znameniti samostan Melk. Zapeljem v slovito sotesko Wachau, kjer se vinogradi v terasah dvigajo v »nebo«. Za Kremsom sledi ravnina, rečni logi in veter v nasprotni smeri. Pri Tullnu končam. Za menoj sta 102 kilometra. Še prej se za hip ustavim pri prvi in edini jedrski centrali v Avstriji Zwentendorf, ki pa ni nikoli obratovala, in fotografiram krajevni napis bližnjega naselja »Kronau«. Med okupacijo je bil namreč enak napis za Kranjsko Goro. Prenočil sem v Tullnu in naslednji dan mi je do Dunaja ostalo še 50 kilometrov. Za kolesarje je v mestu dobro poskrbljeno, steze so urejene in celo tam, kjer je promet enosmeren, jim je dovoljeno voziti (pod znakom je dodaten napis). Kolesarjenje sem končal pred katedralo Sv. Štefana, kjer se je trlo turistov.
Prenočil sem v hostlu in se naslednjega dne z vlakom odpeljal v Beljak (Villach). Naj povem, da sem imel kot senior pri avstrijskih železnicah 50 - odstotni popust (potrebna je posebna izkaznica OEBB). Prestopil sem na vlak do Podkloštra (Arnoldstein) in se od tam po kolesarski stezi zapeljal še 30 kilometrov do Kranjske Gore.
Kolesarjenje ob Donavi je bilo zares posebno doživetje. Problemov ni bilo in tudi moja seniorska leta (83!) niso bila ovira.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media