VAŠ SVETOVALEC- Milena Paulini julij avgust 2011
Ugodnosti zaradi skrbi in vzgoje otrok
Bralec E. V. iz Črne na Koroškem piše, da je zaradi bolezni invalid III. kategorije, pogoje za starostno pokojnino pa bo izpolnil sredi januarja 2012, ko bo dopolnil 40 let pokojninske dobe. Od decembra 2011 je kot tehnološki presežek prijavljen na zavodu za poslovanje. Zanima ga, ali lahko za upokojitev uveljavlja oba otroka, ki ju žena ob upokojitvi ni uveljavljala, in kako bi mu to koristilo pri odmeri pokojnine.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da se zavarovancu starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo Republike Slovenije ali državljanstvo Evropske unije, za katerega je skrbel in ga vzgajal vsaj pet let. Starša se o tem, kdo od njiju bo uveljavljal znižanje starostne meje za posameznega otroka, dogovorita sporazumno. Če do sporazuma ne pride, je do znižanja starostne meje upravičen tisti od staršev, ki je v pretežnem delu uveljavil pravico do starševskega dopusta. Če noben od staršev ni bil na starševskem dopustu ali pa sta oba uveljavljala starševski dopust v enakem delu, je do znižanja starostne meje upravičena ženska.
Zakon še določa, da se ženski minimalna upokojitvena starost zniža največ do starosti 56 let, v prehodnem obdobju do starosti 53 let, pri moškem pa do starosti 58 let. Bralec, ki bo januarja 2012 izpolnil pogoje za starostno pokojnino z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe, ni upravičen do znižanja starostne meje zaradi skrbi in vzgoje dveh otrok, ker mora za pridobitev pravice do starostne pokojnine kumulativno izpolnjevati oba pogoja, to je 40 let pokojninske dobe in 58 let starosti. Tudi če bi bralec 40 let pokojninske dobe dopolnil pred dopolnitvijo 58 let starosti, ne bi mogel uveljavljati znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi prej omenjene spodnje meje, ki se ne more znižati pod 58 let starosti. Če so izpolnjeni pogoji za znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok, se zavarovancu to lahko upošteva le, če gre za pridobitev pravice do starostne pokojnine z najmanj 20 leti pokojninske dobe za znižanje starosti pod 63 let in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe za znižanje starosti pod 65 let.
Starša, ki sta si skrb za otroka v prvem letu njegovega življenja dejansko delila, si štetje zavarovalne dobe s sklenitvijo ustreznega sporazuma lahko razdelita, s tem da lahko skupna zavarovalna doba, priznana obema staršema, znaša največ eno leto. Pogoj za štetje časa skrbi za otroka je, da starš, ki uveljavlja štetje tega časa v pokojninsko dobo, ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan in da je skrbel za svojega otroka v prvem letu njegovega življenja. Če je bil v prvem letu otrokovega življenja pokojninsko in invalidsko zavarovan, denimo, na podlagi delovnega razmerja, se mu ta čas ne more šteti v zavarovalno dobo, saj zakonska določba to omogoča le tistemu staršu, ki ni bil zavarovan. Le v primeru, če sta bila mati ali oče v prvem letu otrokove starosti pokojninsko in invalidsko zavarovana za krajši delovni čas od polnega ali jima je to obdobje že šteto v pokojninsko dobo v polovičnem trajanju, se jima ob izpolnjevanju pogojev v zavarovalno dobo šteje čas skrbi za otroka v prvem letu starosti do polnega delovnega časa. Ker pa je bil bralec pri obeh otrocih v njunem prvem letu vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz delovnega razmerja, se mu ta čas ne more priznati v zavarovalno dobo in tako tudi zavoljo tega ne more imeti nobene ugodnosti.
Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja
Bralka A. M. iz okolice Murske Sobote po stečaju podjetja prejema denarno nadomestilo za čas brezposelnosti in ga bo prejemala do marca 2012. Od leta 2002 je zaradi bolezni invalid III. kategorije, zato je v času zaposlitve prejemala še nadomestilo. Zanima jo, ali se bo tudi njeno nadomestilo s 1. 7. 2011 preneslo na center za socialno delo in ga bodo morali dediči vrniti državi. Prav tako jo zanima, kako bi se dedič lahko izognil vračanju nadomestila, ki ga prejema njen mož, ki je od leta 2009 dalje invalid II. kategorije ter dela po štiri ure na dan.
Bralka, ki je invalid III. kategorije zaradi bolezni pred 1.1.2003, bo lahko po prenehanju uživanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti uveljavila pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev ali zaposlitev na drugem ustreznem delu pri pristojni območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Bralka bo lahko ob nadaljnji prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje dobivala nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, ki sodi med pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Enako velja tudi za bralkinega moža, ki uživa pravico do delne invalidske pokojnine, saj gre tudi v tem primeru za pravico iz obveznega zavarovanja, določeno v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakon o socialno-varstvenih prejemkih, ki je bil sprejet junija 2010, uporabljati pa se bo začel šele s 1. 1. 2012, namreč ne posega v pravice, zagotovljene z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, razen pravice do varstvenega dodatka, ki ima značaj socialno-varstvene pravice.
Ker torej v njunem primeru ne gre za socialno-varstveni prejemek, dedičem tudi ne bo treba vračati prejetih zneskov nadomestil.
