VAŠ SVETOVALEC – mag. Janez Tekavc julij avgust 2011

Dobro je vedeti | jul. '11

Brezplačna pravna pomoč
Bralca zanima, kaj je brezplačna pravna pomoč; ali lahko zanjo zaprosi za postopek delitve premoženja po razvezi in kako dolgo traja taka pomoč. Sprašuje tudi, ali lahko članstvo v društvu upokojencev vpliva na pravico do brezplačne pravne pomoči.
Članstvo v društvu upokojencev ne vpliva na pravico do brezplačne pravne pomoči. Do brezplačne pravne pomoči so namreč upravičeni vsi, ki spričo svojih finančnih razmer ne morejo kriti stroškov zastopanja v sodnem postopku, ne da bi s tem resno poslabšali svoj finančni položaj, tako da ne bi mogli več preživljati sebe in svoje družine.
Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ali stroškov pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ali mesečni povprečni dohodek na družinskega člana (lastni dohodek družine) ne presega dvokratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom o socialno varstvenih prejemkih, kar trenutno znaša 576 evrov na mesec.
Če bralec izpolnjuje ta dohodkovni kriterij, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč za postopek delitve premoženja po ločitvi. Zanjo zaprosi pri pristojnem okrožnem sodišču (po kraju bivališča ali po kraju, kjer bo vložena tožba); če gre za delovnopravne spore (iz zaposlitve), lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč na krajevno pristojnem delovnem sodišču ali na upravnem sodišču, če gre za upravne spore. Sodišče odloči tako o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, kot tudi o njenem obsegu. Brezplačna pravna pomoč lahko obsega kritje stroškov za takse, izvedence, kot tudi kritje stroškov pravnega zastopanja (stroškov odvetnika). V tem primeru sodišče tudi imenuje odvetnika.
Sodišče po navadi odobri brezplačno pravno pomoč za postopek na prvi stopnji in za postopek morebitne pritožbe. Za druge postopke pa je treba vnovič zaprositi zanjo.

Meja je preblizu
Bralka je pred leti skupaj s pokojnim možem zgradila hišo. Na pobudo soseda – mejaša je geometer opravil postopek določitve meje in postavitve mejnikov. Pri tem se je pokazalo, da meja ne poteka tam, kjer so mislili, pač pa nekoliko bliže hiši, ki tako v resnici ni oddaljena več kot štiri metre od meje. Sosed zdaj poudarja, da ne bo dal soglasja za kakršnokoli gradnjo ali poseg na hiši.
Sprememba poteka meje ne vpliva na legalnost gradnje hiše. Ker je hiša že stara, sosed ne more zahtevati ne obnove postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ne kakršnegakoli drugega posega. Če ima hiša gradbeno dovoljenje in je bila zgrajena v skladu s tem dovoljenjem ali pa je bila zgrajena pred letom 1967, potem bralka nima razloga za skrb.
Sosed torej ne more nasprotovati niti ne more zahtevati od bralke, da hiše ne bi obnavljala. Za obnovo namreč bralka praviloma ne potrebuje novega gradbenega dovoljenja. Če pa bo hotela hišo razširiti ali nadzidati, pa bo morala urediti razmerje s sosedom, sicer se utegne zelo zaplesti postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
Da bralka ne bo imela prevelikih skrbi o tem, kaj se bo s hišo dogajalo v prihodnje, bi bilo dobro, da na občini poizve, kakšni so sploh predpisani odmiki od parcelne meje. Vsaka občina namreč sprejema svoje predpise o tem, tako da ni nujno predpisano, da mora biti hiša oddaljena vsaj 4 metre od parcelne meje, kot trdi sosed. Če pa tak predpis velja, hiše ne bo mogoče spreminjati v tem delu, kar pa ne pomeni, da bralka ne bi mogla graditi drugje na svojem zemljišču.
Če je res predpisan 4-metrski odmik, lahko bralka razmisli tudi o tem, da od sodišča zahteva ureditev meje po liniji, po kateri se je zemljišče dejansko uporabljalo. Ta postopek mora bralka začeti v roku, ki ga določi geodetska uprava, to je 30 dni po tem, ko v upravnem postopku meje ni mogoče urediti, ker se mejaša ne strinjata o njenem poteku. O ureditvi meje odloči sodišče v nepravdnem postopku. Meja je z odločitvijo sodišča dokončno urejena, če vrednost spornega dela zemljišča ne presega 4.000 evrov. Če pa je vrednost višja, se lahko po koncu nepravdnega postopka (v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa) začne še pravdni postopek, v katerem lahko sodišče tudi odloči, da je bilo določeno zemljišče priposestvovano, ker se je uporabljalo v dobri veri več kot deset let.