Vas svetovalec - Dušan Bavec julij avgust 2011
»Popoldanski« s. p.
Bralec piše, da je zaposlen v podjetju, ki mu gre vse slabše; tudi plače večkrat zamujajo, zato se utegne zgoditi, da pride celo do stečaja. Zato razmišlja, da bi odprl svoj s.p. Zanima ga, ali to lahko stori že zdaj, ko je še zaposlen, ter kakšne obveznosti ima do delodajalca spričo tega, da bi opravljal enaka dela ali enako dejavnost kot njegov delodajalec. Zanima ga tudi, kaj pravzaprav pomeni imeti »popoldanski« s.p.
Zavoljo pojasnitve odnosa do delodajalca je treba najprej omeniti konkurenčno prepoved, ki jo določa v 37. člen zakona o delovnih razmerjih in jo lahko zaradi tega štejemo kot zakonsko prepoved konkurenčne dejavnosti. Ta člen namreč določa, da delavec med trajanjem delovnega razmerja brez pisnega soglasja delodajalca ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec, ali bi lahko pomenila konkurenco za delodajalca. Delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, in to v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, ter v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.
Kar bi torej želel opravljati enako dejavnost, kot jo opravlja delodajalec, si mora bralec pridobiti njegovo pisno soglasje, sicer bo kršil zakon, zaradi česar mu delodajalec v skrajnem primeru lahko celo odpove delovno razmerje iz krivdnih razlogov.
Registracija s.p. je sicer zelo preprosta in hitra, saj je vse skupaj mogoče urediti v enem dnevu na različnih naslovih: na AJPESU, v območnih obrtno podjetniških zbornicah, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, v davčnih uradih itd.
Pri »popoldanskem« s.p. gre pravzaprav za postransko dejavnost, ki pa je možna le v primeru, ko je podjetnik hkrati v delovnem razmerju. Iz naslova delovnega razmerja se plačujejo tudi vsi prispevki za njegovo socialno zavarovanje, zato se za »popoldanski« s.p. plačujejo le pavšalni prispevki za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu v višini nekaj več kot 30 evrov.
Če bi bralcu iz kakršnegakoli razloga prenehalo delovno razmerje, pa se bo moral kot samostojni podjetnik ali kot samozaposleni s prvim naslednjim dnem vključiti v vsa socialna zavarovanja iz naslova opravljanja svoje dejavnosti. Posledično bodo tudi prispevki bistveno višji.
Morda kaže opozoriti, da konkurenčne prepovedi, ki velja med trajanjem delovnega razmerja, ni mogoče enačiti s konkurenčno klavzulo, ki je pogodbena prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti in lahko velja največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja, če je bila izrecno dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi in če je bilo v ta namen dogovorjeno tudi ustrezno denarno nadomestilo.
Vnovično uveljavljanje denarnega nadomestila
Bralec piše, da se mu bo v bližnji prihodnosti izteklo denarno nadomestilo. Ker mu do upokojitve manjka še nekaj let, se bo moral vnovič zaposliti, zato ga zanima, kako mu bo odmerjeno denarno nadomestilo, če bi kasneje ostal brez službe.
Vsekakor bralcu priporočam, da se po izteku prejemanja denarnega nadomestila vnovič zaposli vsaj za čas 9 mesecev. Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti namreč lahko pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti v zadnjih 24 mesecih zavarovana najmanj devet mesecev. Seveda pa mora bralec paziti, da ne bo ostal brez zaposlitve po svoji volji ali krivdi, saj v takem primeru ne bi bil upravičen do denarnega nadomestila.
V zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila se pri vnovičnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu že odmerjena pravica do denarnega nadomestila, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Če se bo zaposlil za obdobje od 9 mesecev do 5 let, bi mu šlo denarno nadomestilo v trajanju 3 mesecev.
Izjema pa velja za zavarovance, ki so ob vnovičnem uveljavljanju pravice starejši od 55 let in imajo več kot 30 let zavarovalne dobe. Če bralec izpolnjuje ta dva pogoja, bi bil ob pravilnem prenehanju delovnega razmerja upravičen do denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev, saj bi upoštevali skupno delovno ali zavarovalno dobo in ne le dobe zavarovanja, ki bi jo dopolnil v novi zaposlitvi po prenehanju denarnega nadomestila.
