Premalo najemnih stanovanj v večjih mestih

Dobro je vedeti | jul. '11

Kljub zaostrenim ekonomskim razmeram je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. o. o. lani ustvaril blizu 1,5 milijona evrov čistega dobička. O njegovi uporabi bo odločala skupščina. Na predlog nadzornega sveta pa naj bi ga uporabil za oblikovanje rezerv v skladu s statutom sklada.
Nepremičninski sklad je tudi lani nadaljeval z gradnjo oskrbovanih in namenskih najemnih stanovanj za starejše. Pomembno pa je, da so starejša, kot tudi nova stanovanja razpršena po vsej Sloveniji. Za Prekmurje pomeni veliko pridobitev 21 oskrbovanih stanovanj v Murski Soboti, prav tako tudi gradnja enote Doma starejših Rakičan v Murski Soboti s 66 ležišči in z dnevnim centrom za 15 oseb. Pri tem kaže posebej poudariti, da nepremičninski sklad doslej ni gradil domskih zmogljivosti. Lani je bila dokončana tudi gradnja 21 oskrbovanih stanovanj v Krškem, ki so bila vseljena letos. Sklad je nadaljeval s prizadevanji za gradnjo 30 oskrbovanih stanovanj v Kopru (od tega za sklad 18) in v Velenju 14. Žal pa vsa dolgoletna prizadevanja za gradnjo takih stanovanj na več lokacijah v Ljubljani še niso obrodila pričakovanih rezultatov.
Premoženje sklada se je v minulem letu povečalo za 53 stanovanj. Tako je konec leta sklad razpolagal skupaj s 3177 nepremičninami v 641 stanovanjskih in poslovnih objektih na območju Slovenije. Sklad je lani oddal v najem skupno 235 stanovanj, od tega 195 namenskih najemnih stanovanj in 40 oskrbovanih stanovanj. Pri tem je treba povedati, da ključev niso dobili le najemniki novih stanovanj, pač pa tudi starejših stanovanj, ki so se izpraznila.
Vendar pa so na nekaterih območjih, še zlasti v Ljubljani in v drugih večjih mestih potrebe po najemnih stanovanjih nepremičninskega sklada veliko večje, kot pa je na voljo stanovanj.
Problemi z najemninami
Za večino, kar 93 odstotkov stanovanj, najemniki plačujejo neprofitno najemnino, le za 137 stanovanj pa sklad lahko določi drugačno, višjo ceno najemnine. Sklad se pri tem že ves čas sooča z dvema v marsičem nasprotnima ciljema poslovanja: osnovni cilj je, da čim uspešneje zagotavlja stanovanjsko oskrbo starejših ljudi, mora pa hkrati kot gospodarska družba ustvarjati prihodke tudi na trgu nepremičnin in na finančnih trgih. Kako to uskladiti, bo eno temeljnih vprašanj, na katere bo moral odgovoriti dolgoročni načrt sklada, ki pa bo moral upoštevati tudi usmeritve iz strategije varstva starejših za prihodnje obdobje in nacionalnega stanovanjskega programa.
V obeh nacionalnih programih je treba urediti tudi skrb za bivalne razmere tistih upokojencev in starejših, katerih prejemki in gmotni položaj je pod pragom revščine. Iz poročila namreč sledi, da mnogi najemniki ne morejo plačati tudi neprofitne najemnine. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da iz leta v leto upada število upravičencev do subvencij za najemnine. Če je bilo takih v letu 2004 še 624, jih je bilo v letu 2010 le še 100. Utemeljeno se zato zastavlja vprašanje, ali je vse v redu s kriteriji, ki so bili pred leti spremenjeni, na katere pa Nepremičninski sklad ne more vplivati, saj to področje ureja država.

V pripravi je strategija razvoja stanovanjskega sklada PIZ, zato so dobrodošle tudi pripombe in priporočila širše javnosti. Pošljite jih Stanovanjski komisiji na Zvezi društev upokojencev Slovenije, Kebetova 9, Ljubljana.