Bilo je v deželi Kranjski
Odkar je upokojenec, se je Tone Čuk iz Kranja podal v umetniške vode in postal ljubiteljski slikar. Z ženo sicer rada preživljata dneve v počitniški hišici na Joštu, imata tudi tri vnuke, vedno pa najde tudi čas za ustvarjanje.
Najprej se je preizkusil z akvareli, pred dvema letoma pa se je lotil reliefnih slik po motivih Maksima Gasparija. Pravi, da si je kar na hitro zamislil, kaj in kako – potem pa je delo steklo samo od sebe. Tako je nastala serija 20 slik (zdaj jih je verjetno že več), ki jim je dal naslov Bilo je v deželi Kranjski.
Motivi so povzeti po Gasparijevih delih, tehnike izdelave pa se je domislil sam. Najprej s svinčnikom na tanko vezano ploščo nariše motiv. Iz žice naredi ogrodje figure, z maso iz moke in vode naredi obliko, potem pa potrpežljivo in natančno brusi in z majhnim nožkom oblikuje vse podrobnosti, ki jih je že prej natančno preštudiral.
Lani, ko je bila na Bledu velika razstava Gasparijevih del, sta jo z ženo obiskala, tudi njegovo knjigo sta kupila in vse slike je natančno proučil z lupo. Dobil številne nove zamisli. Tako je zaobjel ves življenjski cikel, kot sledi iz poimenovanja slik: Ko se Dekle in Fant (v narodnih nošah) spoznata, sledi Vasovanje, Ples, Poroka, Krst. Potem se je dogodi prva svetovna vojna, ki jo predstavljajo slike Slovo od doma, Zamišljena ob zibelki, Vojaki na soški fronti. Praznike in navade predstavlja s slikami: Praznik antonovo, Velikonočna butara, Žegnanje, Koledniki, Pastirčka, Kmečka dela, Čebelar, Prošnja in zahvala, Deseti brat in Desetnica ter Stara prijatelja. Z vsako sliko ima vsaj 100 ur dela, a veselja še veliko več. Uredil si je tudi prav posebno razsvetljavo za delo – pozna se, da je po poklicu elektrotehnik - saj je dnevna svetloba preveč nepredvidljiva.
Kot pravi Tone Čuk, se zaveda, da njegove slike nimajo kake večje umetniške vrednosti, zagotovo pa je v njih veliko zgodovine in slovenstva. Ozadja je priredil po gorenjski pokrajini, na slikah so elementi, ki so bili pred desetletji v vsaki slovenski hiši: bohkov kot, židana marela, rdeči nageljni, harmonika, slovenska trobarvnica ...
Brez ženine spodbude bi njegova dela ne prišla v javnost in veseli smo, da je prva predstavitev prav v prostorih Vzajemnosti na Dunajski 109 v Ljubljani. Ogledate si jo lahko do sredine avgusta.