Teža odločanja
»Prvi korak, da v življenju dosežete, kar želite, je:
ODLOČITE se, kaj želite«.
(Ben Stein)
Vsako starostno obdobje razkriva človeku drugačne, nove razsežnosti. Za tretje življenjsko obdobje je še zlasti velik izziv soočanje z lastno resnico. Anselm Grun (prevode njegovih knjig imamo tudi pri nas) opozarja: »Kdor sprejme ta izziv, ne žaluje več za minulo mladostjo.«
Ko sprejemamo odločitve o tem, kako živeti in osmisliti svoje vsakdanje življenje, je treba razmišljati o nekaterih pomembnih življenjskih ciljih in dejavnikih.
Kaj bom dosegel, kaj spremenil s svojo odločitvijo? Vsak izmed nas se mora sam odločiti, kakšen je njegov cilj in kaj bi z njim rad dosegel. Poleg dolgoročnejših ciljev pa moramo odločitve sprejemati tako rekoč vsak dan; kaj bomo delali, snovali, kaj počeli ter ob tem razmisliti, kaj je pomembno za nas. Seveda je ob tem treba tudi razmisliti, da naša odločitev čustveno ali kako drugače ne bo prizadela drugega.
Pri sleherni odločitvi tudi razmislimo, ali je smiselna! Le tako bomo manj razočarani! Hotenje po smislu je človeška značilnost, ki se izraža kot želja, da bi lahko imeli svoje življenje za smiselno.
Ali je bila naša odločitev dobra ali slaba, opazimo šele kasneje. Ob tem se lahko tudi za v prihodnje veliko naučimo.
So pa v tem med ljudmi velike razlike.Nekateri se odločajo zelo hitro, ne da bi temeljito premislili, kaj to pomeni, medtem ko drugi dobro razčlenijo posledice svoje odločitve.
Priznati tudi moramo, da so odločitve pogosto kar velik problem. Zaradi napačne odločitve se lahko znajdemo v težavah, ki jih ne moremo več popraviti.
Prav zato psihologi svetujejo: ob odločitvah si zastavimo tri vprašanja: kakšne bodo posledice zdaj, po nekaj mesecih in po več letih?
Odgovori na ta vprašanja nam lahko veliko pomagajo, da se izognemo morebitnim nevšečnostim.
Neodločnost nas hromi
V svojih razmišljanjih rada posežem po resničnih primerih, ki jih piše življenje. Rada tudi opazujem ljudi, ki se morajo odločiti v sicer za življenje nepomembnih trenutkih in ko pride do veljave njihova neodločnost.
Pred dnevi se mi je v eni izmed velikih trgovin zdelo vse skupaj zabavno, ko je na zunaj urejena gospa srednjih let ob polici s sadjem zlagala v vrečko jabolka. Vsakega posebej si je dalj časa ogledovala, nato pa je svoj voziček odpeljala naprej in se ustavila pred polico s kruhom. Ko jo je prodajalka postregla, se je znova odpravila k sadju. Prej nabrana jabolka je stresla iz vrečke nazaj in izbrala druga. Ni in ni se mogla odločiti. Verjetno ravna tako tudi ob drugih odločitvah!
Poznam še več podobnih primerov. Znanci se to poletje niso mogli odločiti, kam bi šli na dopust. Vsak je imel kakšne pomisleke in ker se po dolgem odločanju niso mogli uskladiti, so vsi čemerni in nezadovoljni ostali doma.
Še teže pa je tedaj, ko se lahko napačna odločitev tragično konča. Pripovedovali so mi, da je 87-letna babica hudo zbolela. Poleg zdravstvenih težav jo je pestila še nesposobnost presoje. Zdravnik je predlagal, da bi jo hospitalizirali. Temu se je odločno upirala, zato so jo svojci še za nekaj časa zadržali doma. Razmere pa so kmalu postale kritične in kaže, da se ne bo mogoče izogniti najhujšemu. Napačna odločitev sorodnikov je bila usodna za babico.Sorodniki so ravnali zgolj čustveno in ne razumsko.
Dobro je razmisliti tudi o tem, kako bodo naše odločitve vplivale na druge ljudi.
Oseminšestdesetletna učiteljica ugotavlja: »Moja poklicna odločitev ni bila dobra. Vanjo me je silila mati, saj so bile moje želje drugačne. Zato mi delo ni prinašalo veselja. Če bi lahko še enkrat izbirala, bi si izbrala kaj povsem drugega in bila bi srečna.«
Dvainpetdesetletna gospodinja pa ugotavlja: »Moj zakon ni harmoničen. Pri izbiri partnerja sem dajala prednost predvsem njegovemu dobremu materialnemu položaju, denarju in čustvom! Zdaj vem, da je mogoče doseči izpolnjenost le v toplih, iskrenih medsebojnih odnosih. Žal pa se takrat nisem bila sposobna pametno odločati. Ljubezni se ne da kupiti!«
Mnogi pa se ob neustreznih odločitvah naučijo tega, da morajo biti v prihodnje bolj previdni!
Osebnostni razvoj posameznika poteka vse življenje! To dejstvo je treba sprejeti, čeprav v vsakem človekovem razvojnem obdobju odsevajo podobe vseh prejšnjih obdobij.
»Umetnost in modrost življenja je v tem, da znamo ob odločitvah prilagoditi svoja iskanja in pričakovanja realnim možnostim,« mi je povedal znanec, star 85 let, vedno optimističen, čeprav mu življenje ni bilo »mehko postlano«. A odločal se je vselej za dobre rešitve.
Dragi bralci, tudi vi razmislite o svojih odločitvah!
