Vaš svetovalec Dušan Bavec september 2011

Vaš svetovalec Dušan Bavec september 2011

Dobro je vedeti | avg. '11

Dopolnilno delo
Bralec piše, da je zaposlen s polnim delovnim časom. Povpraševanja po njegovem delu je kar veliko, zato meni, da bi podobno delo lahko v manjšem obsegu opravljal tudi pri drugem delodajalcu, Zanimajo ga le legalne možnosti zaposlitve. Oba delodajalca sta seznanjena z njegovimi razmerami in željami ter se strinjata, da skupaj najdejo optimalno in zakonito rešitev.

Po 146. členu zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 103/07) lahko delavec, ki že dela polni delovni čas pri enemu ali dveh delodajalcih, izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem pod naslednjimi pogoji:
- največ za 8 ur na teden,
- po poprejšnjem soglasju enega ali več delodajalcev, pri katerih je delavec že zaposlen s polnim delovnim časom,
- da gre za deficitarne poklice po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojnoizobraževalnih, kulturnoumetniških in raziskovalnih del.
Določitev načina uresničevanja pravic in obveznosti iz tega delovnega razmerja upoštevaje pri tem pravice in obveznosti delavca pri enem ali več delodajalcih, pri katerih je delavec zaposlen s polnim delovnim časom, je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. Predvsem se je nujno potrebno dogovoriti z obema ali z več delodajalci o delovnem času, izrabi dopusta …
Prva dva pogoja je dokaj lahko izpolniti. Če je limit 8 ur predvsem stvar ustreznega evidentiranja, pa je soglasje prvega delodajalca, kjer je delavec že zaposlen s polnim delovnim časom, mogoče tudi »kupiti« na tak ali drugačen način. Prvi delodajalec bo soglašal s takšnim delom delavca predvsem takrat, ko to ne bo škodljivo vplivalo na delovno storilnost pri njem zaposlenega delavca, sicer pa bo verjetno umaknil soglasje, s čemer bo takoj prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi za dopolnilno delo, in to brez vsakršnih vnaprejšnjih postopkov in aktov o odpovedi.
Potrdilo o tem, da gre za deficitarnost poklica, zavod posreduje delodajalcu na podlagi njegove pisne vloge, ki mora vsebovati naziv in naslov delodajalca, kontaktno osebo, opis del in nalog, za katere bi delodajalec želel opravljati dopolnilno delo, zahtevano izobrazbo za opravljanje dopolnilnega dela (naziv poklicne ali strokovne izobrazbe ter smer izobrazbe po Šifrantu poklicne in strokovne izobrazbe ZRSZ in skladno s splošnim aktom delodajalca) pa tudi z navedbo dodatnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati delavec, ki bo opravljal dopolnilno delo (denimo delovne izkušnje, dodatna ali posebna znanja ipd.). Deficitarnost poklica se ugotavlja predvsem na podlagi tega, ali so na voljo brezposelni iskalci zaposlitve s tem poklicem. Zavod takšnega potrdila ne bo izdal, če bo imel v svojih evidencah brezposelne z enakim profilom, kot ga ima naš delavec.
Plača, ki jo delavec prejme za delo pri drugem delodajalcu, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, medtem ko se takšno dopolnilno delo ne upošteva pri izračunu zavarovalne ali pokojninske dobe.

Odškodnina namesto odpovednega roka
Delodajalec je bralcu zaradi velikega upada prometa podal odpoved iz poslovnih razlogov. Poleg odpravnine, ki ji delodajalec ne nasprotuje, je bralec upravičen tudi do 120 - dnevnega odpovednega roka. Ker dela zanj ni, mu je delodajalec svetoval, naj ostane doma in mu zagotovil izplačilo nadomestila plače. Sedaj delodajalec predlaga skrajšanje odpovednega roka, za kar je pripravljen plačati določeno odškodnino. Bralca zanima, kakšne bi bile posledice, če sprejme delodajalčev predlog.

Predlog delodajalca je vsekakor popolnoma korekten in ga kaže preučiti z vso resnostjo. Delodajalec in delavec se namreč skladno z 94. členom Zakona o delovnih razmerjih lahko dogovorita za odškodnino namesto dela ali celotnega odpovednega roka, tak dogovor pa mora biti v pisni obliki. Za delodajalca utegne biti tak dogovor zanimiv zato, ker se delno razbremeni stroškov ob predpostavki, da znaša odškodnina manj kot bi sicer znašale plače, prihranil pa bi tudi pri izplačilih povračil stroškov v zvezi z delom (potni stroški, prehrana). Za delavca pa je tak dogovor zanimiv predvsem takrat, ko že ima “na vidiku” novo službo ali pa če mu delodajalec ponudi dovolj visoko odškodnino, po možnosti v enkratnem znesku. Delavec, ki ne bi imel nove zaposlitve, se lahko prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko zavarovanje in sicer za tako dolgo, kot bi mu sicer trajal odpovedni rok. Po izteku tega časa bo seveda lahko na zavodu za zaposlovanje v celoti uveljavil pravico do denarnega nadomestila, kot mu pripada.
Pri tem je potrebno poudariti, da tak dogovor nima enakih pravnih posledic kot sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Sestavni del sporazuma o prenehanju delovnega razmerja je namreč tudi določba o pravnih posledicah, ki delavcu nastanejo pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kar poenostavljeno povedano pomeni, da delavec do denarnega nadomestila v takšnem primeru ni upravičen. V kolikor pa sklene z delodajalcem dogovor o odškodnini namesto odpovednega roka, pa te pravice do denarnega nadomestila ne izgubi, le uveljavi jo nekoliko kasneje, in sicer šele z dnem, ko bi se prvotno določeni odpovedni rok iztekel, če do dogovora ne bi prišlo.
Odškodnina namesto odpovednega roka je obdavčena kot plača, z vsemi prispevki iz bruto in na bruto ter dohodnino.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media