Vsi na kolo za zdravo telo

Vsi na kolo za zdravo telo

Dobro počutje | avg. '11

Slogan se je ohranil izpred let, ko se je kolesarjenje šele začelo razvijati kot množična oblika rekreacije, zagotovo pa velja še danes, saj je to izredno priljubljena, relativno poceni in zato dokaj dostopna oblika telesne vadbe. Žal pa so kolesarji poleg pešcev med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu. Poleg tega je veliko takih, ki se tovrstne rekreacije lotijo premalo pripravljeni ali precenjujejo svoje sposobnosti. Zato velja, da se kolesarjenja lotimo postopno, po pameti in po svojih zmožnostih.
Kolo. Preden se odločite za nakup kolesa, razmislite, kje se boste vozili, ali so v bližini vašega doma kolesarske steze, kako daleč nameravate kolesariti in koliko časa. Nato se odločite za tako kolo, ki bo zadovoljilo vaše potrebe. Izbira je velika in prodajalci vam bodo pri tem zagotovo v pomoč. Če kolo že imate, pa se vedno, preden sedete nanj, prepričajte, ali je pripravljeno za vožnjo. Obvezno preverite tlak v zračnicah. Sedež nastavite tako, da vam bo udobno in da z nožnimi prsti dosežete tla. Ustrezno se oblecite in obujte, nadenite si očala in čelado, v torbico na kolesu ali nahrbtnik dajte telefon za pomoč ob morebitnih težavah med vožnjo in kako energijsko ploščico, vedno imejte s sabo tudi pijačo.
Oblačila. Za občasno kolesarjenje sicer ne potrebujete posebnih oblačil, če pa kolesarite pogosto, je pametno, da si kupite ustrezno opremo. Najpomembnejše so zagotovo kolesarske hlače, saj vas bo sicer pri daljšem kolesarjenju pošteno bolela zadnjica. Kolesarske hlače so različnih dolžin, narejene so iz zračnih materialov in imajo ustrezen vložek za sedenje na sedežu kolesa. Na voljo so ženske in moške kolesarske hlače, ki se ločijo po obliki vložka. Oblečemo jih na golo kožo, torej brez spodnjic, da nas med vožnjo ne bi ožulile.
Pametno je kupiti tudi kolesarsko majico; te so oprijete in zmanjšujejo upor zraka med vožnjo, zaradi posebnega materiala pa telo diha. V hladnejšem vremenu je priporočljiva spodnja majica proti potenju, ker se telo ob večjih naporih znoji, pri spustu pa se lahko hitro prehladite. Majica pa odvaja znoj od telesa, tako da se še hitreje suši.
Kolesarska očala varujejo oči pred vetrom, sončnimi žarki, pa tudi pred prahom in pred vsem, kar vam lahko med vožnjo zaide v oči. Če slabše vidite, so na voljo tudi kolesarska očala z dioptrijo.
Nikar ne pozabite na bidon ali stekleničko za brezalkoholno pijačo, saj morate med vožnjo uživati tekočino, ker se telo med naporom znoji in izloča tekočino. Med vožnjo je priporočljivo imeti tudi srčni merilec, ki vas z zvokom opozori na previsok srčni utrip.
Čelada rešuje življenja. Uporaba čelade sicer za odrasle kolesarje ni obvezna, je pa priporočljiva za večjo varnost. Biti mora ustrezne velikosti in trdno pripeta. Kolesar si lahko pri padcu usodno poškoduje glavo že pri hitrosti med 20 in 30 kilometri na uro. Čelada v veliki meri preprečuje poškodbe, saj ublaži udarec neposredno v glavo. Pri kolesarjih, ki so umrli za posledicami prometnih nesreč v Sloveniji v zadnjem letu je bila poškodba glave kar v 60 odstotkih vzrok za smrt. Zanemarljivo tudi ni dejstvo, da nekatere zavarovalnice zavračajo izplačilo odškodnine, če udeleženec v nesreči ni imel kolesarske čelade. Kolesarska čelade je sicer obvezna za mlajše od 14 let ter za otroka, ki se kot potnik pelje na kolesu.
Previdnost ni nikoli odveč
Preden se podate na vožnjo s kolesom, se prepričajte, kakšno je vreme, da vas ne bi presenetila ploha ali nevihta. Tudi kolesarjenje v visoki vročini ni priporočljivo. Če greste na kolo v sončnem vremenu, si kožo namažite z zaščitno kremo.
Kolesariti začnite počasi, da se telo ogreje. Strokovnjaki svetujejo, da vozite z minimalno 60 ali z maksimalno 120 obrati na minuto. Ko se telo ogreje, vozite hitreje, kolikor vam dopušča vaš srčni utrip, nikar pa tako hitro, da vam srčni utrip naraste do maksimalno dovoljenega. Pijte večkrat in po malem, če pa ste na kolesu že več kot uro, pojejte kak prigrizek (energetska ploščica ali manjša čokolada), ki ga imejte vedno pri sebi. Pomembno je, da pijete in jeste na kolesu vedno le na ravnem delu cestišča; tega nikar ne počnite pri vzponu, saj bi na ta način porušili ritem dihanja. Nikoli pri spustih ne segajte po bidonu na kolesu, ne pijte tekočine in ne uživajte hrane med vožnjo po klancu navzdol, saj lahko zaradi večjih hitrosti in nepričakovane ovire na cesti izgubite nadzor nad krmilom.
Pri vseh vzponih vozite sede, z ustreznimi vrtljaji, stoje vozite le za kratek čas, toliko, da malo zamenjate položaj na kolesu. Pri večjem potenju ali pri toplejšem vremenu si odpnite zadrgo na zgornjem delu majice, da se bo telo hitreje hladilo. Ko pridete na vrh ali na cilj, popijte malo tekočine, se umirite in izdihajte. Pred spustom zapnite majico, da se ne prehladite. Proti koncu kolesarjenja vozite počasi, da se vaše telo ohladi do cilja. Če se boste ustavili neohlajeni in bo po vas zapihal še veter, se zlahka prehladite. Čimprej se oprhajte s toplo vodo in se preoblecite v suha oblačila.
Na kolesu ne telefonirajte
Kot udeleženec v prometu se tudi kot kolesar vedite razumno, vožnjo prilagodite svojim sposobnostim in se zavedajte, da na cesti niste sami. Nova zakonodaja, ki je začela veljati 1. julija, prinaša visoke kazni tudi za kolesarje. Na kolesu ni dovoljena uporaba telefona ali slušalk, tudi maske ne smete imeti, za te kršitve je predvidena kazen 40 evrov. Za vožnjo po kolesarski stezi v napačni smeri je kazen kar 120 evrov. Vožnja s kolesom po enosmerni ulici ali cesti v napačno smer vas lahko stane 40 evrov, vožnja zunaj kolesarske steze 80 evrov, neuporaba luči 80 evrov in nenakazovanje spremembe smeri 40 evrov. Kolesarji morajo biti pozorni na pešce, saj se izsiljevanje na prehodih za pešce kaznuje s 120 evri. Po pločniku lahko vozijo kolesarji tedaj, ko je urejen za mešani promet pešcev in kolesarjev ter je na njem označen kolesarski pas. Če kolesar ne vozi po kolesarski stezi ali ob desnem robu vozišča, ga lahko policist kaznuje z 80 evri. Z enakim zneskom je kaznovan kolesar, ki med vožnjo ne drži krmila ali se vozi vštric z drugimi, ki dvigne obe nogi s pedalov, nima luči ali vozi druge osebe. Na kolesu je dovoljeno prevažati le otroka, mlajšega od osem let, a še to le na posebnem, pritrjenem sedežu. Za tiste, ki bodo vinjeni sedli na kolo, je zagrožena kazen od 180 do 950 evrov, odvisno pač od stopnje opitosti.
Posebej ranljivi udeleženci v prometu so starejši kolesarji. Statistični podatki namreč kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši od 65 let, saj so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo in vidijo ter počasneje reagirajo. Zato je zanje še posebej pomembno, da upoštevajo svoje sposobnosti ter sedejo na kolo le takrat, ko so prepričani, da so resnično sposobni varnega sodelovanja v cestnem prometu. Izogibajo naj se vožnji ponoči, saj se njihov vid počasneje prilagaja temi. Predvsem pa naj se izogibajo cest, kjer ni kolesarskih stez, in vožnje po cestah, kjer udeleženci v prometu razvijajo večje hitrosti.

Kolesarske poti
Pravih in urejenih kolesarskih poti je pri nas še malo. Predstavljamo pa nekaj namigov za prijetno, nezahtevno in dokaj varno kolesarjenje:
Gorenjska: Od Mojstrane prek Gozda Martuljka in Kranjske Gore do Rateč in po želji naprej v italijanski Trbiž. Je dobro označena, asfaltirana, ločena od motornega prometa in poteka po opuščeni železniški progi.
Pot okoli Bohinjskega jezera poteka od Bohinjske Bistrice čez Staro Fužino do Srednje vasi. Dolga je dobrih 15 kilometrov, vmes si lahko ogledate številne znamenitosti.
Primorska: Od Izole do Sečovelj. Pot poteka med vinogradi in nasadi oljk, pa tudi skozi osvetljene tunele (denimo Šalet – 214 m in Valeta – 550 m).
To je le del poti, ki je speljana po nekdanji ozkotirni železniški progi Parenzana, ki je povezovala Trst in Poreč in je simbol prijateljstva med slovenskimi, italijanskimi in hrvaškimi občinami.
Pomurje: Moravske Toplice so izhodišče za deset urejenih in označenih  kolesarskih poti, ki so jih poimenovali s pristnimi prekmurskimi imeni (K štrkon na obisk, Zacumprala si me, Romantiki naprouti, Po bregaj ...). Speljane so po ravninskem in goričkem delu, najdaljša, 52 kilometrov dolga pot, pa zapelje tudi čez mejo na Madžarsko.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media