Vrt se pripravlja na jesen

Vrt se pripravlja na jesen

Prosti čas | avg. '11

Gredice na vrtu se počasi praznijo. Izkopali smo že krompir, rdečo peso, solata, ki je ostala, postaja starikava, rjasta in neužitna, čebulo in česen smo pospravili. Dober gospodar in po navadi vrtičkarji to smo, sadi in seje naprej ter čaka na drugo žetev. Posejali smo lahko solate, radiče, redkev, črno redkev in še kaj.
Če smo imeli preluknjan krompir, korenček ali pa kako drugo gomoljnico, pomeni, da so v zemlji strune. Verjetno jih nismo zatirali, ker kemičnih fitofarmacevtskih pripravkov zoper strune ni, morda pa smo uporabili gnojilo Strunal, ki dolgoročno zatre tudi strune, nismo pa delali pravilno, zato tudi ni bilo učinka. Kaj smo lahko storili napak?
Prvič, Strunal smo potresli po suhi zemlji. Reakcija je bila zato počasna in učinki so se porazgubili. Strune pa so ostale in škoda tudi. Pri tem delu mora biti zemlja vlažna, zato jo obvezno zalijemo, če ni dežja.
Drugič, Strunal smo potresli prezgodaj spomladi. Strune so zaradi hladne zemlje ostale globoko v zemlji in jih sredstvo ni doseglo. Tudi v tem primeru so strune ostale v zemlji in veselo naprej povzročale škodo.
Tretjič, morda smo pognojili premalo. Za dosego pravega učinka moramo potresti dva kilograma Strunala na 10 kvadratnih metrov. Opozorili smo, da nato dognojujemo samo z bioorganikom ali s sadjarskim gnojilom, denimo 6-18-28 +Mg +Bor. Dušika ni treba več dodajati. Dušik iz Strunala ne onesnažuje okolja tako kot UREA, KAN ali podobna gnojila, saj se ne izpira v tla in ne izhlapeva v zrak.
Kaj pa lahko storimo pred jesenjo? Najprej očistimo grede vsega zelenja in ga odložimo na kompost. Tako preprečimo, da bi se strune imele kam skriti. Potem močno pognojimo s Strunalom in poskrbimo, da bo zemlja mokra tudi v globino. Če je suša, zemljo obilno zalivamo. V vročih dneh ni treba čakati 14 dni, dovolj bo že 8 do 10 dni, nato že lahko sadimo ali sejemo. Gredico lahko tudi pokrijemo s PVC folijo. V sparini, ki nastaja pod folijo, bo reakcija Strunala še hitrejša in lahko sejemo že prej. Posejano gredico lahko z vrtnarsko tkanino zavarujemo pred ptiči.
Če je paradižnik napadla plesen ali rja, ga očistimo in obtrgamo rjave liste. Poberemo rdeče in začetno obarvane plodove ter sadike poškropimo z Ridomilom. Škropivu dodamo malo vinoluxa ali ceta ali česa podobnega, da bi se pripravek bolje oprijel listov. Karenca je kratka in kmalu bomo spet lahko obirali plodove. Seveda pa lahko rastline poškropimo tudi z naravnimi pripravki iz mleka ali česa podobnega, vendar je bolje, da pri hudem napadu le uporabimo Ridomil. Spremljati moramo rast in zdravje rastlin in po potrebi ukrepati z dodatnim škropljenjem. Pazimo na to, da je v zemlji dovolj vlage.

Sprehod po sadovnjaku.
Še vedno obiramo nekatere vrste malin, zrele so že prve hruške in jabolka, ki pa imajo kratek rok trajanja, zato jih sproti obiramo. Da nam ne propadejo, lahko naredimo sok. Če nimamo veliko sadja, je dovolj, da jih kar naribamo na tanke trakove, »špagete«, in stisnemo. Če nimamo stiskalnice, lahko uporabimo kar čiste platnene krpe, ki jih trdno zavijamo. Tako dosežemo, da se bo izločal sok. Sok pijemo sproti ali pa ga nalijemo v plastenke in postavimo v hladilnik. Zdržal bo kak teden. Lahko pa s segrevanjem na 85 oC opravimo pasterizacijo in steklenice tesno zapremo. Pasterizacijo moramo opraviti takoj, saj se hitro pojavijo prve kvasovke, znanilke vrenja, s tem pa se prične spreminjati tudi okus soka. Hranimo ga na hladnem.
Če imamo v sadovnjaku sadike na šibkih podlagah, skrbimo za zalivanje Te podlage imajo plitev koreninski sistem, zato so zelo občutljive na pomanjkanje vode. Kako  spoznamo, da drevesu primanjkuje vode?
- Plodovi so drobni, nagubani, soka v njih ni čutiti.
- Listje začne zgodaj rumeneti in odpadati.
- Nekatero mlado lubje je zgubano in suho, lubje je v podkožju temno rjavo ali črno, zdravo pa vedno ostane lepo zeleno. Prepričajmo se! Vendar ne povzročajmo velikih ran, velike naj bodo le dva milimetra. Zalivajmo!
Okrasna trata. Še zadnjič jo pognojimo z gnojilom za spomladansko in poletno gnojenje za spodbujanje rasti. Kasneje to početje ni smotrno. Kosimo redno, zdaj že redkeje in skrbno odstranjujmo pokošeno travo.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media