S kolesom od izvira Mure do Ljutomera

Prosti čas | avg. '11

Mura izvira v avstrijskih Visokih Turah in se po 444 kilometrih na Hrvaškem izlije v Dravo. Večina njenega toka je v Avstriji in le krajši del v Sloveniji in na Hrvaškem. Temu dejstvu se ljubitelji kolesarskih potovanj lahko zahvalimo, da je ob Muri speljana atraktivna kolesarska pot, ki naj bi po avstrijskih podatkih od izvira te reke pri planinski koči Sticklerhütte do našega Ljutomera merila kar 415 kilometrov.
Dostop do začetka kolesarske poti ali Murradwega po avstrijsko je enostaven, če se lahko na izhodišče pripeljete z avtom in imate koga, ki bo avto odpeljal nazaj domov. Sicer pa morate prevoz kombinirati z vlakom in avtobusom, kar vam bo vzelo precej časa in denarja. Izvir Mure je namreč na približno 1800 metrih nad morjem in prav do tja ne morete s kolesom. Težavo lahko rešite tako, da za potovanje namenite dan več, prenočite v vasi Muhr ali pa niže v St. Michaelu in se z avtobusom odpeljete do vhoda v narodni park Hohe Tauern in potem s kolesom ali peš še dobre tri ure naprej. Sicer pa lahko kolesarsko pot ob Muri začnete pred zapornico narodnega parka, kot sva to storila tudi avtorja tega potopisa.
Z avtom greste torej po Turski avtocesti proti Salzburgu, takoj za predorom Katschberg zapeljete na izvoz za St. Michael in na regionalni cesti zavijete levo v Murtal. Po desetih kilometrih vožnje ste na parkirišču pred narodnim parkom približno 1300 metrov visoko, kjer se pripravite na nekajdnevno kolesarjenje.
Več kot dovolj zanimivosti
Murska kolesarska pot se začne najprej s krajšim spustom po gorski cesti mimo zaselka Jedl in skozi vas Muhr, nato pa se cesta zravna in vse do konca poti ni več daljših spustov. Kmalu za tem, ko na svoji desni spet zagledate Tursko avtocesto, vas bo zelena oznaka Murradweg in R2 usmerila s ceste na kolesarsko pot in pred vami bo skorajda brezskrbno kolesarjenje vse do Slovenije. Pot je speljana stran od prometnic, pa vendar tako, da ne boste spregledali zanimivosti. Večinoma je asfaltirana, le nekaj res kratkih, a zelo dobro vzdrževanih odsekov je makadamskih. Pot je označena je več kot odlično in kljub temu, da se križa ali ima celo del skupne trase z drugimi kolesarskimi potmi, zemljevida skorajda ne boste potrebovali. Pa vendar si je za boljšo orientacijo, kot tudi zavoljo informacij smiselno priskrbeti karto poti v katerem od turističnih uradov ob poti. Osnovne informacije si lahko pred odhodom pridobite tudi na medmrežju na naslovu: http://www.murradweg.com. Ljudje ob poti dobesedno dihajo s kolesarji. Kakovostne ponudbe za rekreacijo, kampe, prenočišča ter hrano in pijačo je več kot dovolj in pogosto tudi za ceno, ob kateri bi zardel marsikateri slovenski gostilničar.
Na trasi so tudi tako imenovane alternativne smeri, ki vodijo v katero od stranskih dolin, na bližnje vrhove ali mimo večjih krajev. Vendar je škoda zaobiti mesta, saj so vsa po vrsti zelo lepo urejena in brez pretiranega ali kičastega  okrasja, tako značilnega za kraje na Tirolskem. Posebej naj omenim kraje St. Michael, Tamsweg, Murau, Judenburg, Leoben, Bruck an der Mur, Frohnleiten, Graz, Leibnitz, Mureck in Bad Radkensburg, saj je vredno zaviti s poti in si vzeti nekoliko več časa za njihov ogled, morda v njih prenočiti ali si vsaj privoščiti opoldanski počitek. Večinoma boste navdušeni, morda kje tudi razočarani, kot sva bila midva v Europarku sredi Judenburga. Spominski park so namreč uredili s prispevki posameznih mest iz vseh držav Evropske skupnosti in vsako od donatorskih mest ima v njem svojo spominsko ploščo z obrisom države in kratkim opisom. Samo ena država manjka - Slovenija - in na preostali spominski plošči se zato blešči ime tuje banke. In to se nam zgodi prav v Judenburgu, ki je za nas zgodovinsko pomemben zaradi v krvi zadušenega upora slovenskih vojakov v avstro-ogrski vojski ob koncu prve svetovne vojne.
Pri Judenburgu se nato dolina Mure precej razširi in pot se kmalu razdvoji na severno in južno smer. Podobno je tudi od Frohnleitena naprej do Gradca in skozenj. Na teh mestih je treba biti nekoliko bolj pozoren na oznake, odločitev o smeri pa je seveda odvisna od posameznika in zanimivosti na poti. Murradweg se Sloveniji prvič povsem približa pri Šentilju, nato pri Murecku in spet pri Gornji Radgoni. Vendar sva poti sledila vse do mejnega prehoda Gederovci. Tik pred prehodom še na avstrijski strani stoji zadnja oznaka za pot, na kateri piše, da je murske kolesarske poti konec. Žal je to na določen način res, saj na slovenski strani ni več tako varne poti kot tudi oznak. Kolesarjenje postane en sam boj z zdelano cesto in s slovenskimi vozniki. K sreči je ta del poti kratek in če vam je kolesarjenja dovolj, ste lahko hitro na železniški postaji v Murski Soboti ali Ljutomeru od koder vas vlak Intercity s kolesom vred odpelje nazaj domov, ali pa si raje privoščite še dan ali dva počitka v katerih od pomurskih toplic ter tako v miru strnete sveže vtise s kolesarskega potovanja.