Slapovi Krke - doživetje za dušo

Veliko udeležencev letnega srečanja prijateljev revije Vzajemnost, ki je bilo konec maja v Šibeniku, je obiskalo znameniti nacionalni park Krka. Pesniku se ob pogledih na čudesa narave porajajo novi in novi stihi, fotografska kamera nemirno išče najlepše v paradižu belih slapov, ki se srečujejo v zeleno-modrih tolmunih, pa spet razidejo, da bi se srečali na naslednji razpenjeni polici in bi se lovili ter izgubljali skozi gmajnice in korita, nato pa se na ravnici spet srečali v prijetnem jezercu, ki se zliva v mirno porečje ogromnega sladkovodnega Prokljanskega jezera, vse do nekaj metrov globoko razslojenega z morsko vodo.
Ta čudež narave je zagotovo velik zalogaj tudi za slikarje. Čopič pač ne zna vdahniti toliko lepote, iskrenja sonca v vodnih tolmunih, prelivanja naravnih barv, ki za povrh buri domišljijo s kipenjem vode, polne vrvenja in življenja, kot to počne ta veliki bog narave na tem delčku sveta. In prav proti tem lepotam sta zapluli ladjici kot dve lupini, polni radovednežev, radoživih popotnikov, turistov iz Slovenije. Tu je bilo skoraj več tistih, ki so prvič doživljali nepozabno plovbo, kot pa tistih, ki so si lagune z odsevi trgov in vasic (Zaton, Skradin, Raslina), gozdov, skalnih masivov in obrnjene podobe neba ogledovali že drugič, tretjič. Vsi pa smo bili začarani, zagotovo pa očarani z lepoto rogoze, trepetajoče med vodnimi tokovi, podvodnih mahov in algastega zelenja, ki neslišno opleta v ritmu vodnega toka. In odseva labodjih podob na gladini težko opisljive barve zelenila, ki se staplja z modro in srebrno sliko nebesnega svoda. Potniki na belih lupinah smo dolgo časa le strmeli, paberkovali in le sem ter tja je bilo slišati sprožilce fotografskih aparatov. Pa vendarle, ko se zasiti oko, ko je napolnjen možganski čip za lepoto, se prileže malce počitka. In na vodni poti se je ujel s pristanom, pred novimi doživetji, pred vzpenjanjem do kovačnic, mlinov, muzeja, elektrarne ter mimo stojnic z zgodnjim dalmatinskim sadjem, šilci žganja, dišavnicami in naravnimi zdravili in poživili. »Pa tega svet ni videl,« sem slišal v angleškem jeziku Kitajko, ki je strmela v padanje vode in se po dolgi zamaknjenosti z majhno kamero naposled lotila slapov.