S pravimi živili nad povišan sladkor
Medicina v izogib posledicam povišanega sladkorja v krvi svetuje zelo stroge diete, ki pa ne dajejo rezultatov in ne zajezijo že kar epidemičnega naraščanje diabetesa. Sladkorni bolnik lahko z nekaj pozornosti sestavi sebi primerne in uravnotežene obroke in se prehranjuje zdravo. Nadvse dobro pa bi bilo, če bi tudi zdravi ljudje spoštovali ta načela; tako bi ohranili zdravje še v pozno starost.
Iz izkušenj tudi vem, da se pri posameznikih, tudi pri diabetikih, telo različno odziva na posamezna živila. Različnost je po mojem posledica dejstva, da niti dva človeka nimata enake prebave in presnove.
Inzulin se tvori in sprošča normalno, če uživamo zmerne količine ogljikovih hidratov ter dovolj živil, ki vsebujejo vitamin B3 (ribe, belo perutninsko meso, suhe slive, jetra, arašidi, jajca, pivski kvas ...) in mineral krom; ta veže inzulin na inzulinske receptorje v celični membrani (zelje, brokoli, ohrovt, brstični ohrovt, fižol, grah, oreški, polnovredno žito, pivski kvas). Krom je tudi sestavni del glukoznega tolerančnega faktorja; še bolj učinkovit bo, če bosta v prehrani še aminokislini glicin in glutamin (pistacije in sirotka). V nasprotnem primeru se trebušna slinavka preveč izčrpa in obremenjuje.
Ogljikovi hidrati so najboljši vir energije, a se hitro spremenijo v glukozo. Preveč hidratov povzroči nihanje krvnega sladkorja ali glukoze v krvi. To nihanje lahko uravnavamo z dodajanjem vlaknin (ječmen, kaša iz tatarske ajde, rjavi riž, čičerika, stročnice, rjavi fižol, leča, zelenjava z vlakninami) in beljakovin. Beljakovine spodbujajo izločanje hormonov, ki zavirajo burno razgradnjo sladkorja v glukozo. Zato bi morali beljakovine uživati ob vsakem obroku! Če dodamo tudi vlaknine, bo proces razgradnje še počasnejši in enakomernejši. Na primer: če zaužijemo obrok testenin samo s paradižnikovo omako, se bo raven sladkorja v krvi naglo dvignila, a bo tudi hitro spet padla. Če pa je poleg še nekaj koščkov mesa, rib, tofuja in stročjega fižola z vlakninami, bo proces spreminjanja sladkorja počasnejši.
Kombiniranje znižuje glikemični indeks
Glikemični indeks nam pove, kako hitro se živila spremenijo v sladkor. Tista, ki imajo nizek indeks, se počasi spreminjajo v glukozo. Taki so rženi kruh z otrobi in drožmi, polnozrnati in ajdov kruh z lanenimi semeni, ovseni kruh, kruh iz drobljenca, ječmenov kruh, navadni jogurt, jabolka in hruške. Povsem nasprotno delujejo živila, ki imajo visok glikemični indeks: vse slaščice iz bele moke, beli kruh, beli riž in beli sladkor, suho sadje in sladke pijače, marmelade, zrele banane, lubenica, suhi deteljni, sladka koruza, kuhano korenje, kuhan bob in velike buče. Kako torej kombiniramo živila z različnim glikemičnim indeksom, da znižamo skupnega?
Prvi primer: če bi sladkorni bolnik užival samo grozdje, bi mu sladkor v krvi razmeroma hitro narasel. Če ga bo kombiniral z mlekom in si pripravil sadni frapé, ki mu ne bo dodal sladkorja, bo skupni indeks znižal. Namesto mleka lahko uporabite pinjenec, kefir in jogurt.
Drugi primer: krompir sam ima visok glikemični indeks, še zlasti, če ga lupimo. Če pa neolupljen, ohlajen kuhan krompir zmešamo s skledo solate in zabelimo z oljem grozdnih pečk, bo to obed z nizkim glikemičnim indeksom.
Pijače: najbolj priporočljiva je čista, tekoča voda; za vse, ne le za sladkorne bolnike. Med vini so posebej priporočljiva tista, ki imajo visoko vsebnost resveratrola, to pa so modra frankinja, modri pinot, žametovka, refošk (teran), barbera, cabernet-sauvignon in merlot (Vir: dr. Urška Vrhovšek). Toda pomnimo: kozarček ob jedi je zdravilo, več pa ne!
Dober in slab sladkor
Kar zadeva količino sladkorja v krvi, ločimo dve skupini:
Živila, ki uravnavajo raven krvnega sladkorja, so zelje, grah in beluši, ker imajo malo ogljikovih hidratov (OH) in veliko mineralov; solate iz polnovrednih žit, to je ječmena, ajde, riža in ovsa z dodatki zelenjave, saj z vlakninami izboljšujejo naravno inzulinsko občutljivost; posebej omenimo še oves, ki ima aminokislino ornitin s funkcijo zniževanja krvnega sladkorja; leča ima sicer veliko OH, vendar ima veliko cinka; čičerika ima tudi fitinske kisline, ki upočasnijo sproščanje glukoze v kri; jabolka in hruške so bogate z minerali, pri hruškah je zelo dobro razmerje med povezanimi minerali, denimo med kalijem in natrijem, bakrom in železom, cinkom in bakrom ...; češnje imajo sladkor vrste levuloza, ki sladkornim bolnikom ne škoduje; za gozdne jagode pa je značilno, da imajo veliko vitamina C, flavonoidov, mineralov, zlasti mangana in nukleinskih kislin, ki okrepijo presnovo; kumarice razbremenjujejo trebušno slinavko, paradižnik pa spodbuja njeno delovanje; banane so bile dolgo časa na slabem glasu, a so primerne, ker vsebujejo vitamin B6, ta pa je nujen za prebavo sladkorjev.
Živila, ki raven krvnega sladkorja celo znižujejo, pa so česen, čebula, rdeči radič, regrat, cikorija in vitlof, ker imajo inzulinu podoben hormon; topinambur ima posebno OH, ki le neznatno zviša sladkor, ter encim inulaza, ki je nujen za razgraditev inulina; surov topinambur ima še vitamin B1, ki sladkor pripelje na kurjenje v celice; svež stročji fižol ima inzulinu podobno snov glukokinin. Posušene stroke pa uporabimo za kuhanje čaja. Za sladkorne bolnike je nujna zelena solata z veliko minerali, zlasti z magnezijem; brez njega je motena presnova sladkorja. Veliko ga je tudi v mandljih, špinači, žitih, kakavu, smokvah, semenih sončnic in bučk. Magnezij vpliva na aktivnost inzulina in njegovo sproščanje v kri.
Ker je méd mešanica grozdnega in sadnega sladkorja, je njegova primernost za sladkorne bolnike odvisna od razmerja med temi sladkorji.
Živila, ki varujejo pred diabetesom
Cimet pomaga celicam pri absorbciji glukoze iz krvi. Po eni od ameriških raziskav že pol čajne žličke cimeta na dan v 40 dneh znatno zniža sladkor v krvi. Med čaji so priporočljivi zeleni, rdeči in črni čaj zaradi epigalokatehingalata, ki veča sposobnost celic za sprejem inzulina. Toda pazite: čaju ne smete dodati mleka, rastlinske smetane ali sojinega mleka!
Topinambur – to pozabljeno ''darilo'' severnoameriških Indijancev Evropi je zelo dobro ''zdravilo'' za diabetes. Večina pozna njegove močno rumeno obarvane cvetove, ne ve pa, da so v zemlji gomolji, podobni ingverju. Topinambur raste brez vsakršne oskrbe, ne potrebuje posebnih tal, zaliva pa ga nebo. Mraza se ne boji in ne potrebuje skladišča, saj ga kopljemo po potrebi.
Topinambur je primerna hrana za sladkorne bolnike, ker ima namesto škroba inulin - in tega je kar blizu 20 odstotkov celotne mase. Zelo pomembno je, da je zraven tudi encim inulaza, ki prevzame vlogo inzulina pri razgradnji škrobov. To praktično pomeni, da za razgradnjo ne potrebujemo inzulina, kar je dobro za sladkorne bolnike. Negativna stran je, da se inulaza s toploto razgradi, zato je dobimo največ, če nariban topinambur zamešamo med zeleno solato.
Sicer lahko topinambur na hitro ocvremo na kokosovi masti ali oljčnem olju, lahko ga zamešamo v kremno juho ali skuhamo in zabelimo v pire kot prilogo k mesu, k dušenem zelju in podobno. Sama ga naribam tudi k presnemu kislemu zelju, saj se mu s svojim rahlim okusom po orehih kar lepo poda. Tudi sicer zeleno ali zeljnato solato s topinamburjem zabelim z oljem grozdnih pečk, kar je še posebej dobro za sladkorne bolnike, in okisam z limoninim sokom.
Topinamburja ne lupimo, temveč le operemo in oščetkamo, saj je pod površjem kožice veliko rudnin, ki alkalizirajo telo, to pa so kalij, magnezij, silicij, železo, mangan, cink, selen, baker in natrij.
Ajda spet dobiva veljavo kot bogata beljakovinska in antioksidativna hrana, ki nasiti in daje več dolgotrajne energije. Zlasti še tatarska ajda, ki jo spet lahko dobimo tudi v Sloveniji, ima za 50 do 100 odstotkov več antioksidanta rutina, ki je odločilen za ohranitev zdravega ožilja pri ljudeh, zlasti še pri sladkornih bolnikih. Zaradi tega bodo jedi iz tatarske ajde nekoliko bolj grenke. Ko kuhamo kašo iz te ajde, se voda obarva zeleno in jo uporabimo kot čaj. Pri peki kruha, moke iz tatarske ajde ni treba obariti, na koncu pa bo kruh za odtenek ali dva bolj zelene barve.
Ajdova kaša, luščena na tradicionalen način v stopah, ima v primerjavi z drugimi značilnimi škrobnimi živili za 5 odstotkov višji delež počasneje prebavljivega škroba, kar vpliva na počasnejši privzem sladkorja iz prebavil in s tem na enakomernejši porast sladkorja in inzulina v krvi. To je pomembno za bolnike s sladkorno boleznijo ter za preprečevanje raka na debelem črevesu.
