Nekaj zdravega za grizljanje

Dobro počutje | okt. '11

Na semena in oreške se ponavadi spomnimo pri praznični peki piškotov in potic, čeprav bi morali jemati resno priporočilo prehranskih strokovnjakov in jih pojesti za pest na dan. So namreč bogat vir esencialnih maščobnih kislin, ki gradijo membrano (pregrado) naših celic, ta pa omogoča prehod hranilnih in odpadnih snovi. Večje „luknje“ v ograji niso zaželene, če povemo zelo poenostavljeno.

Esencialne maščobne kisline so tiste maščobe, ki jih naše telo nikakor ne more samo ustvariti, zato jih moramo zaužiti. Ne potrebujemo jih veliko, a so nujne. Kdor iz svoje prehrane izloči vsa maščobna živila, tudi oreške in semena, si škodi. Pomanjkanje teh maščob v telesu se kmalu pokaže na koži, ki postane suha, celo luskinasta, brez leska in na videz starikava. Začnejo nas boleti kosti, smo utrujeni (ker odpadne snovi ne morejo iz celice, hranilne pa ne vanjo, kjer bi se ustvarjala energija), nekaterih hormonov ni mogoče ustvariti itd.
Oreški in semena so tako kot polnomastno mleko, siri, svinjska rebrca, piščančja bedra, pražen krompir, zabeljeni ajdovi žganci, klobase, pečenice itd energetsko bogato živilo. A če bi vsak pojedel pest mešanice oreškov in semen na dan, popil skodelico ali dve mleka in zaužil za kosilo še kos kakovostnega mesa ali ribo, za posladek pa piškot ali dva, lahko tudi košček čokolade, bi dobro poskrbel za svoje zdravje.
Semena in oreški res vsebujejo veliko maščob, oreški makadamija celo več kot 70 odstotkov, vendar poleg tega še veliko mineralov (železa, kalcija, fosforja, kalija) in vitaminov skupine B, zaradi katerih ustvarjamo hormone sreče in vplivamo na delovanje živčevja.

Pest na dan – vsak dan orehova potica?
Nikakor. Saj ni vsak dan praznik in tudi orehi niso edini oreški. Med njimi poznamo še lešnike, mandlje, pinjole, pistacije, arašidi, ameriški (pekan) in indijski (akažu) oreščki ter makadamije. Od semen uporabljamo bučna in sončnična semena, lan, sezam, mak. Nenazadnje med orehe uvrščamo tudi kokosov oreh in gorčična semena med semena. Ves omenjeni semenkasto-oreškasti drobiž pohrustamo za hranljivo malico čez dan ali pa na solati za kosilo, nemalokrat je tudi del glavne jedi, telo pa vam bo hvaležno, če si jih boste za zajtrk skupaj s kosmiči natresli v skodelico z mlekom. Koristne esencialne maščobne kisline vnesemo v telo celo takrat, ko pri pripravi solat, namazov ali v marinadi uporabimo hladno stiskana olja, kot so  orehovo, lešnikovo, mandljevo, sezamovo, arašidovo ter številna druga olja. Pri nakupu naj imajo prednost olja v manjših in temnejših stekleničkah.

Koristni nasveti
Maščobne kisline so občutljive na visoko temperaturo in kisik in kaj lahko postanejo žarke. Žarkost preprečimo, če semena in oreške hranimo na hladnem (shramba, hladilnik, zamrzovalnik), temnem prostoru in najbolje v lupini ali v dobro zaprti posodici (steklen kozarček, plastična posoda z iztisnjenim zrakom). Olupljeni in oluščeni se hitreje pokvarijo, najhitreje pa zmleti. Te porabimo v nekaj dneh po mletju, še bolje, meljemo jih za sprotno rabo.
Žarkost zaznamo kot neprijeten pekoče grenak okus. Prav tako je rumeno – rjava barva pogost kazalec žarkosti. Taka semena in oreške obvezno zavržemo, saj so škodljivi za zdravje.
Kupimo mlete oreške, ki so shranjeni v aluminijasti vrečki. Odprte vrečke je najbolje porabiti čim prej, vsekakor pa moramo vsebino dobro zapreti z elastiko in jo pravilno shraniti (na hladnem, suhem, temnem prostoru).
Ker so semena in oreški izjemno hranljivo živilo, jih imajo radi tudi različni „žužki“, zato jih raje hranimo v manjših količinah in v kontroliranih razmerah (hladno, temno).
Semena in oreške v večji meri uživajmo surove in ne toplotno obdelane. Uporaben je napotek, da pri peki več semen vstavimo v testo ali nadev in manj na površje; v notranjosti testa je namreč temperatura nižja.
Praženje ali peka okrepi okus semen in oreškov. Pri tem pazimo, da ne dodajamo druge maščobe, izberemo dobro ponev, pražimo hitro in pazljivo, da se ne ožgejo, saj potem niso več uporabni.
Bučna semena iz zimskih buč stresemo v biološki smetnjak ali na kompost, da spomladi veselo poženejo, jih v zimskih dnevih ponudimo pticam, ali pa jih posušimo ob ne prevroči peči ali radiatorju.

Recepti:
Zapečena kolerabica s hrustljavo skorjo
Pečico vključimo na temperaturo 180 – 200 oC, 750 g kolerabice (nadzemne kolerabe) olupimo in narežemo na tanke rezine, jih stresemo v slan krop in na hitro blanširamo.
V posodici zmešamo 150 g skute, 2 žlici kisle smetane, 100 ml mleka, 2 jajci, sol, poper in drobno narezan peteršilj. Po potrebi prilijemo malo tekočine, v kateri se je kuhala kolerabica. Dobiti moramo primerno tekoč preliv.
Kolerabico odcedimo, naložimo v model, prelijemo z jajčno mešanico, potresemo z dvema žlicama drobtin, tremi žlicami mletih lešnikov, začinimo s timijanom ter za 15 minut postavimo v segreto pečico.  

Čokoladni puding z arašidi
Za 4 kozarčke sladice pogrejemo 4 žlice medu, dodamo dve pesti oluščenih neslanih celih ali grobo mletih arašidov in jih pri šibkem ognju prav na hitro karameliziramo (največ 1 do 2 minuti). Ko začno arašidi le rahlo rjaveti, jih takoj zložimo na papir za peko in ohladimo. Ko se strdijo, jih grobo razkosamo.
Medtem zlijemo v kozico 5 dcl mleka, prihranimo le 4 žlice hladnega mleka, ki ga posebej v posodici z dvema žlicama sladkorja in z instant mešanico za čokoladni puding zmešamo v gladko zmes. To zmes zakuhamo v zavreto mleko, premešamo, kuhamo še dve minuti in odstavimo. V še vroč puding vmešamo 4 žlice arašidovega masla in pustimo, da se malce ohladi. Večkrat premešamo. V kozarce naložimo v plasteh puding in nadrobljene karamelizirane arašide. Ponudimo s stepeno smetano ali sladoledom.
Opomba: Trd meden obliv okrog karameliziranih arašidov se v sladici zmehča, utekočini, končni okus sladice s pudingom pa je sladek in hrustljavo zanimiv. Lahko pa arašide le vmešamo ali v plasteh naložimo med puding.