Moten spanec
Spanje ima zelo pomembno fiziološko in psihološko vlogo pri ohranjanju našega telesnega in duševnega ravnovesja. Nekateri ga potrebujejo več, drugi manj, zato je bolj kot količina spanja pomembna njegova kakovost.
Obstajajo pa tudi metode, ki človeku lajšajo težave z nespečnostjo.
Zaradi nespečnosti se pritožuje čedalje več ljudi ne glede na starost. Zelo hudo je, če nas prizadene, zato je razumljivo, da iz te zagate iščemo različne izhode - tudi neustrezne. S tem pa nespečnost samo še poglabljamo.
Ste tudi vi med tistimi, ki dolgo strmijo v strop, ko se zvečer spravijo k počitku, štejejo ovce, glava pa je polna nemirnih misli in skrbi? Čeprav se še tako trudite, ne morete in ne morete zaspati in ure budnosti se vlečejo v neskončnost. Nespečnež izredno težko zaspi, čeprav se trudi na različne načine. Nenehno se prebuja, spi samo kratek čas, zbudi se nenaspan, telesno in duševno utrujen.
Pri nekaterih ljudeh je nespečnost samo kratkotrajna, prehodna, pri mnogih pa dolgotrajna in kronična.
Leta niso kdove kako pomembna, čeprav so starejši ljudje veliko bolj dovzetni za moteče dejavnike.
Vzrokov za nespečnost je veliko, med najpogostejšimi so moteči dejavniki v okolju, stres, neustrezne prehranske navade, različne razvade, bolezen in bolečine. Našteli pa bi jih lahko še več.
Kako ukrepati?
Takoj ko se nas loti nespečnost, se je treba najprej v miru posvetovati s svojim osebnim zdravnikom. Osebni zdravnik vas najbolje pozna, zato vam bo ustrezno svetoval in pomagal. Zaupajte mu!
Sama pa bom tokrat razmišljala predvsem o psiholoških vzrokih nespečnosti in o tem, kako jo premagati. Nemški psiholog dr. Hans Gunet Weiss, ki vodi posebne seminarje za ljudi, ki jih muči nespečnost, najprej svetuje: »Budilko proč! Kdor ponoči stalno gleda na uro, je izpostavljen posebnemu pritisku, s tem pa se povečuje tudi njegov nemir in kdor želi spati, doseže prav nasprotno.« Njegovi pacienti so vključeni tudi v posebno vedenjsko terapijo. »Najpomembneje je, da nespečnež pred spanjem ne razmišlja o tem, da bo najbrž spet slabo spal.«
Mnogi strokovnjaki mislijo, da se lahko tudi naučimo, kako dobro spati. Morda se bo ta trditev zdela komu nesmiselna, a se v njej vendarle skriva pomembna resnica. Prof. dr. Ingo Fiere, vodja oddelka za proučevanje motenj spanja na univerzitetni kliniki v Berlinu, v svojih raziskavah ugotavlja močan vpliv psihofizioloških dejavnikov in okolja na človekovo spanje in nespečnost.
Mnogi ljudje, ki trpijo za nespečnostjo, zahtevajo predvsem »močna« zdravila, ki naj bi jim omogočila miren spanec, zavračajo pa psihološko svetovanje. Te paciente preveva predvsem strah, da brez tablet ne bodo mogli več mirno spati. In tako se znajdejo v začaranem krogu. Še bolj postanejo odvisni od zdravil.
Na njegovem oddelku dva psihologa vodita skupinsko in individualno svetovanje. Pomembno je predvsem to, da vsak udeleženec dojame, kako si sam lahko najbolje pomaga premagati nespečnost. Večina njegovih pacientov pove, da se takoj, ko ležejo, začnejo bati, da ne bodo mogli spati. In prav ta strah najbolj spodbuja nespečnosti. Terapevt jih tudi pouči, kako naj preusmerijo svoje misli na kaj prijetnega, kako sprostiti mišično napetost in ob tem pravilno dihati.
Kar precej njegovih pacientov je izjavilo, da najbolje zaspijo po prijetnem branju, po umirjeni TV oddaji, saj ob tem ne mislijo, kako bodo spali.
Zelo tudi koristi:
če je le mogoče, pojdite vedno ob istem času v posteljo (tega reda naj ne porušijo vikendi ali počitnice);
pol ure pred spanjem počnite kaj sproščujočega, pojdite na miren sprehod, meditirajte;
dobro prezračite spalnico;
izogibajte se preobilni hrani in drugim razvadam;
pri jemanju zdravil je potrebna dokajšnja previdnost. Upoštevajte nasvete svojega zdravnika;
pred spanjem popijte toplo mleko z medom, čaj iz melise, hmeljevih storžkov, sivke;
če več kot pol ure ne morete zaspati, vstanite in pojdite v drug prostor in nekaj časa počnite kaj sproščujočega.
Verjemite nasvetom in se urite za boljši spanec!
Mnogi podnevi poležavajo, nato pa se pritožujejo, da ponoči ne morejo spati. Tudi to je eden izmed vzrokov za nespečnost. Zato spite samo toliko časa, kolikor potrebujete, da se spočijete. Želim vam miren spanec!
Pa še misel Anselma Gruna: »Nikar ne dirjaj – živi! Postani umirjen in sproščen!«
