Gleženjski indeks napoveduje srčno-žilno ogroženost

Dobro počutje | okt. '11

Meritev gleženjskega indeksa je osnovna presejalna preiskava, s katero zdravniki odkrivajo aterosklerozo oziroma poapnenje žil spodnjih okončin. Tako odkrijejo spremembe na ožilju, še preden se pojavijo prvi znaki bolezni.

V procesu ateroskleroze se v notranje stene arterij odlagajo holesterol ali maščobe, kalcij in vnetne celice. Arterija se prične ožiti in skozi njo se pretaka čedalje manj sveže krvi, obogatene s kisikom. Žilna stena postaja trša in neelastična. Na koncu tega procesa se arterija povsem zamaši, pretok krvi pa ustavi. Najpogosteje se to zgodi v žilah srca, možganov, ledvic in spodnjih okončin. Posledica je lahko huda invalidnost ali celo smrt.
Gleženjski indeks je razmerje med vrednostjo sistoličnega - zgornjega krvnega tlaka na arterijah stopala ali na gležnju ter sistoličnega krvnega tlaka na nadlakti, ki ga izmerimo z Dopplerjevo ultrazvočno napravo, nam je pojasnila Jasna Jukić Petrovčič, profesorica zdravstvene vzgoje in vodja posvetovalnice za srce Društva za zdravje srca in ožilje Slovenije, kjer preiskavo opravljajo od lanske pomladi.

Ali merjenje gleženjskega indeksa sodi med stalne preventivne ukrepe, da bi naše srce ostalo zdravo tudi v poznejših letih?
Da, tako je. Gleženjski indeks je eden od pomembnih napovednih dejavnikov srčno-žilne ogroženosti, zato ga priporočamo vsem, ki so starejši od 50 let in hkrati kadijo ali imajo sladkorno bolezen, vsem, ki so starejši od 70 let in vsem, ki imajo koronarno, možgansko-žilno ali ledvično arterijsko bolezen ne glede na starost. Vsako znižanje gleženjskega indeksa za 0,10 stopnje poveča verjetnost srčnega infarkta ali nenadne srčne kapi kar za 10 odstotkov!
Kako poteka preiskava?
Preiskava arterij je povsem neboleča in prav nič nevarna, traja največ 15 minut in jo lahko poljubno ponavljamo. Preiskovanec leži in ima noge od kolena navzdol gole. Pomembno je, da vsaj 10 minut pred preiskavo počiva ali sedi.
Najprej izmerimo sistolični krvni tlak na levi in na desni nadlakti, nato še na levem in desnem gležnju. Idealno razmerje med krvnim tlakom v zgornjih in spodnjih okončinah je 1. Čim večja je zožitev, tem manjši je rezultat gleženjskega indeksa. Vrednosti, ki so nižje od 0,90, potrdijo diagnozo periferne arterijske bolezni in 50-odstotno ali več zožitev arterij na nogah.
S takšno preiskavo lahko odkrijemo tudi osebe, ki so ogrožene, a same tega še ne vedo. Po 55. letu starosti ima blago obliko periferne arterijske bolezni kar petina prebivalcev. To pomeni, da se pojavljajo spremembe na žilju, ni pa še znakov bolezni.
Najbolj ogroženi so diabetiki, kadilci, ljudje s povišanim krvnim tlakom, ljudje, ki imajo koronarno, možgansko-žilno ali ledvično arterijsko bolezen, ter vsi starejši.
Osebe, ki imajo zapore arterij na spodnjih okončinah, najbolj ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri teh bolnikih dva- do trikrat pogostejša kot pri ljudeh, ki nimajo periferne arterijske bolezni nog.
Koliko meritev ste doslej opravili?
V slabem letu in pol smo opravili že 919 meritev gleženjskega indeksa. Povprečna starost preiskovancev (večina je bila žensk) je bila 71 let. Kot zanimivost naj navedem, da je najstarejša preiskovanka rojena leta 1916, njen izvid je bil izvrsten!
Kaj ste svetovali preiskovancem?
Vsem preiskovancem, ki smo jim odkrili gleženjski indeks, nižji od 0,97, smo svetovali preventivne ukrepe ter obisk pri izbranem zdravniku. Tistim, ki so imeli gleženjski indeks nižji od 0,91 pa smo svetovali, da opravijo dodatne meritve indeksa na mečih in stegnu, da bi točno določili mesto zožitve na nogah, kar opravijo v ambulanti za žilne bolezni. Zdravljenje je odvisno od stopnje zožitve arterije.
Ali ste meritve gleženjskega indeksa razširili po vsej Sloveniji?
Meritve smo najprej začeli opravljati v Ljubljani in v podružnici našega društva v Novem mestu. V sodelovanju z Mercatorjem pa smo letos prvič izvedli meritve za njihove zaposlene po vsej Sloveniji, in to od Lendave do Kopra. Vsekakor pa želimo, da bi preventivno akcijo izvedli za vse skupine prebivalcev, vendar bi potrebovali še dodaten, ustrezno usposobljen kader in aparature.

Nasveti za ohranitev čim bolj prehodnih in zdravih žil na nogah:
- Redno pregledovanje in skrbna nega stopal in nog, ki vključuje umivanje z blagim milom ter mazanje z negovalno kremo.
- Udobna obutev, ki je dovolj široka, ima prožen podplat, je usnjena in zračna, da koža v njej diha. Obutev je treba redno menjavati.
- Redna rekreativna telesna dejavnost vsaj pol ure vsak dan in z obveznimi počitki, če je bila bolezen že ugotovljena. To je tako imenovana intervalna hoja, ki je priporočljiva v vseh stadijih bolezni, razen za bolnike s kritično ishemijo. Telesna aktivnost je pomembna zato, ker lahko z njo telo ustvari nadomestne žile ali žile obvodnice, ki tkivo zadostno oskrbujejo s kisikom. Ob pojavu bolečine v mečih naj se bolnik ustavi in počiva 3 do 5 minut, da popusti bolečina. Če do prve bolečine v mečih prehodi manj kot 200 metrov, mora nujno na pregled k zdravniku specialistu angiologu!
- Redne kontrole krvnega tlaka. Optimalen krvni tlak je nižji od 120/80 mmHg, visoko normalen pa manj kot 140/90 mmHg.
- Takojšnje prenehanje kajenja.
- Zdrava in kalorično primerna ter uravnotežena prehrana s čim manj soli.
- Znižanje povišane telesne teže in zmanjšanje povečanega obsega pasu, po potrebi pod zdravniškim nadzorom.
- Redna kontrola maščob in sladkorja v krvi.
- Redno jemanje predpisanih zdravil.
- Naučiti se katerega od načinov sproščanja (dihalne vaje, avtogeni trening, joga,…).

Meritev gleženjskega indeksa lahko opravite v posvetovalnici za srce Društva za zdravje srca in ožilje Slovenije, na Cigaletovi ulici 9 v Ljubljani. Cena preiskave znaša za člane društva 5 evrov, za nečlane pa 7 evrov. Čakalne dobe ni, oglasite se v času uradnih ur, ki so ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12. ure ter ob sredah od 11. do 14. ure. Telefon: 01 234 75 55 ali 01 234 75 50.