Uveljavljeno ljudsko zdravilstvo

Zgodbe | okt. '11

Beltinska graščina, kjer je muzejska zbirka o zgodovini zdravstva v Pomurju, izvira iz preloma petnajstega v šestnajsto stoletje. Kljub prezidavam je ohranila značilno baročno podobo. Dvorec obdaja velik park, ki se postavlja z eksotičnim drevjem.
Zanimiva muzejska zbirka odstira nekdanje zdravstvene razmere v Pomurju. Starejši obiskovalci se ob ogledu razstavljenih eksponatov spominjajo nekdanje bridke preteklosti, mlajši pa se čudijo preprostim oblikam nekdanjega zdravilstva, padarstva in mazaštva.
Hitrejši razvoj zdravstva je bil značilen za štajersko, pravzaprav za prleško območje. Sodilo je pod avstrijski del nekdanje Avstroogrske monarhije, zdravstvo pa se je najbolj razvijalo v avstrijski Radgoni, dokaj hitro pa sta sledila tudi Ljutomer in Križevci na Murskem polju.
Na levem bregu reke Mure, torej v Prekmurju, je razvoj zdravstvene službe počasi sledil tokovom takrat razvitejše prleške pokrajine. To območje je sodilo pod madžarski del monarhije, kjer pa je bilo uveljavljeno predvsem ljudsko zdravilstvo in padarstvo. Vaški padarji so bili ljudje, ki so se ukvarjali z zdravljenjem, niso pa za to imeli ustrezne poklicne izobrazbe.
Na razvoj zdravstvenih dejavnosti v Pomurju so imeli, poleg vplivnih avstrijskih in domačih zdravnikov ter lekarnarjev močan vpliv še Judje. Zdravstveno prosvetljevanje se je začelo najprej v Lendavi, sledila so naselja Murska Sobota in Beltinci, nekoliko pozneje Cankova in Gornji Petrovci na Goričkem.

Z zaklinjanjem nad jetiko in trahom
Posebnega pomena za zdravstveno osveščanje prebivalstva v Pomurju je bilo devetnajsto stoletje, ko je bila ustanovljena bolnišnica v Murski Soboti. Prebivalstvo tega območja je nekoč izjemno trpelo za nadležnim trahomom in jetiko. Trahom je virusno vnetje očesne veznice oziroma tako imenovana egiptovska očesna bolezen, zaradi katere so nekateri bolniki tudi oslepeli.
Zanimiv je eden od načinov ljudskega zdravljenja glavobola ali trganja v glavi v prekmurskem Dokležovju. Šüši so tu rekli bolečinam v glavi in vaška ljudska zdravilka je prišla »varit šüše«. V krničko je nalila vode, dala vanjo devet strokov česna, nato pa je metala v vodo žareče oglje in pri tem odločno in s povzdignjenim glasom govorila:
»Šüši, šüši!
Vas je devet,
ite v ižakovsko meko,
vas je nej devet,
vas je osem,
ite v bratonsko Prišibico,
(naštevanje se je nadaljevala nazaj do enke) ...
ti si eden,
ti pa idi v dokležovske Čarne mlake,
ka te nede več!«
Muzejska zbirka prikazuje tudi razvoj lekarniške dejavnosti v pokrajini. Prikaz splošnega zdravilstva devetnajstega in dvajsetega stoletja daje prednost boju proti nekdaj zelo razširjenim nalezljivim boleznim. Obiskovalci se lahko seznanijo tudi s podatki o zdravnikih, ki so v tem obdobju delovali v Pomurju.
Marsikateri obiskovalec se zdrzne ob pogledu na razstavljene železne klešče, ki so jih nekoč uporabljali ljudski zobozdravniki. Razstavljeni so tudi nekdanji pripomočki porodničarjev in še marsikaj nevsakdanjega si je mogoče ogledati. Mnogo predmetov s področja zdravstva in lekarništva je prispeval iz svoje zbirke ali pa zbral dr. Nikolaj Szepessy, zdravnik iz Beltincev.

Bogato ljudsko izročilo
Beltinci se razprostirajo v ravninskem delu Prekmurja. Gre za značilen panonski svet, katerega poglavitno naravno bogastvo je rodovitna prst, zato dobro polovico območja sestavljajo njive, vrtovi in sadovnjaki. V trinajstem stoletju je območje pripadalo staroslovenski plemiški rodbini Jura. Po letih 1265/1267 jo je nasledila dolnjelendavska rodbina Haholdov in Bánfyjev (Baničev), sledile pa so še druge madžarske rodbine. Območje si je gospodarsko opomoglo po vpadih Turkov in Krucev leta 1708.
Območje se odlikuje z etnološkimi posebnostmi in bogatim ljudskim izročilom, ki ga vsako leto predstavljajo na tradicionalnem mednarodnem folklornem festivalu. Doslej jih je bilo že štirideset.
Prijazni prebivalci Beltincev in okoliških krajev pa obiskovalcem natresejo zvrhano mero lokalnih zanimivosti: v bližnjih Lipovcih izdelujejo iz slame okrasne lestence in druge spominske izdelke, v Melincih prirejajo prikaze izdelovanja opeke po starem, v Ižakovcih obiskovalce popeljejo s starim brodom čez Muro. Na tej reki je nekoč mlelo več deset mlinov. Pred leti so domačini izdelali novega po starih načrtih in je na ogled turistom. Tu prirejajo büraške dneve, ki so spomin na nekdanje utrjevanje obrežij reke Mure.

Informacije:
Zavod za turizem in kulturo Beltinci
tel.: 02 541 35 80, GSM: 040 835 017