V "hribe" na Krk
September in oktober sta meseca, ki ju večina ljubiteljev planin in pohodništva izkoristi za izlete in pohode. Sam vas tokrat vabim na otok Krk. Kdor je ljubitelj divje in samotne narave, mu bo zagotovo všeč pohajkovanje po okolici Baške.
Mimo Reke in prek krškega mostu je naš cilj največje mesto na otoku, istoimenski Krk. Še pred mestom pa zavijemo proti Punatu in nato po nekaj kilometrih na novem krožišču proti Baški. Cesta se na prevalu Treskavac serpentinasto spusti navzdol v sedem kilometrov dolgo dolino potoka Suha Ričina, ki pa kljub svojemu imenu nikoli ne usahne povsem. Zahvaljujoč temu in več kot štiristo metrov visokemu grebenu, ki dolino na vzhodu varuje pred večkrat orkansko senjsko burjo, je tu vegetacija bujna in okolje primerno za poljedelstvo in vinogradništvo. Dolina se proti jugu počasi širi in je na obali Bašćanske Drage široka blizu dva kilometra. In prav toliko je dolga tudi prekrasna peščena baška plaža.
Mesto Baška je eden izmed hrvaških draguljev. Stari del, zdaj lepo obnovljen, je stisnjen pod cerkvijo sv. Ivana, ki, večkrat prezidana, že stoletja bedi nad dolino. Novejši del mesta pa sledi črti zaliva in se v naselju Zarok konča prav pod skalnatimi stenami zahodnega grebena. Slednji je sto metrov višji od vzhodnega in skupaj s povsem golim skalnatim otokom Prvićem nasproti Baške ustvarja velikanski naravni amfiteater, ki opazovalca očara s kombinacijo modrega morja, belo-rumenih skalnatih kolosov in nežnim zelenjem doline.
Baški turistični delavci so poskrbeli, da je v tem delu otoka veliko izjemno dobro označenih in vzdrževanih poti. Večina se jih začne sredi mesteca Baška, da pa ni zmešnjave, so oštevilčene in markirane v različnih barvah, a brez zemljevida vseeno ne bo šlo; dobite ga brezplačno v turistični poslovalnici. Predlagam tri smeri, ki nekako najbolj zaokrožijo vtis okolja, v katerem ste. Vzele vam bodo ravno toliko časa, da se boste ob zgodnjem jutranjem odhodu lahko preostali del dneva prepustili še počitku na jesenski plaži.
Na Diviško
Z zeleno barvo ter številko 11 označena smer pelje na vzhodni greben proti vrhu Hlam (461m). Pot se iz naselja takoj strmo dvigne v steno, dokler ne doseže roba grebena, potem pa postane položna in se mimo gozdne zaplate, imenovane Plato Mjeseca, nadaljuje po planoti proti vzhodu. Kmalu zavijemo na pot številka 19 z rumenimi oznakami, ki vodi na vrh Diviška (471m). Nekaj časa teče po kolovozu med pašniki in kamnitimi ovčjimi stajami, ki jih tu imenujejo mrgari, nato pa se kot steza nadaljuje po divji kraški pokrajini, prebičani od burje. Slabo uro boste potrebovali do slikovite Lokve Diviške, polne sladkovodnega rastlinstva, v katero se stekajo neskončne kamnite ograje, ki ločujejo posamezne pašnike. Od tu do vrha je še nekaj minut in občudovali boste razgled na Velebit in kraje pod njim. Vzhodno od vrha se razteza ornitološki rezervat, kjer so gnezdišča beloglavih jastrebov in orlov, ki so jih pred nekaj leti vnovič naselili tja. Morda vam bo uspelo celo ugledati katerega izmed njih. Ob vrnitvi se lahko vzpnete še na vrh Hlam, s katerega je lep pogled na del doline in na vas Draga Baščanska. Na Platoju Mjeseca se ob vrnitvi držite rumenih oznak in pot vas bo peljala navzdol skozi nekoč negovani borov gozd ter mimo cerkve sv. Ivana, od koder je lep razgled na Baško. Potrebovali boste 3 do 4 ure hoje ali največ 5 ur, če se boste povzpeli na Hlam.
Vela in Mala Luka.
Druga smer vodi prav tako prek vzhodnega grebena do zalivov Vela in Mala Luka. Držali se boste rdečih oznak, smer pa ima številko 9. Tako kot na prej opisani poti so tudi tu z vrha Rebica (240m) prekrasni pogledi na Velebit in otok Prvić ter naprej proti Grgurju, Golem in Rabu. Zaliv Vela Luka ni naseljen. Na sanjski plaži sicer stoji konoba, ki pa je odprta predvsem v sezoni, zato se na pijačo in hrano tam ne kaže zanašati. Bolje je imeti vse to s seboj, kot tudi kopalke in brisačo ter si privoščiti uro ali dve sončenja in kopanja, če je morje še dovolj toplo. Pot lahko nadaljujete naprej do rimskih razvalin Karintija in do Male Luke. Ob vrnitvi se najprej po isti poti dvignete iz zaliva, potem pa približno na polovici poti do Baške zavijete levo v kanjon Vela Vrženica. Odcep je dobro označen in prav tako tudi pot z rumenimi oznakami, smer 10. Pot, ki vodi po suhi hudourniški strugi, ni težka, le nekajkrat se je treba po zadnji plati spustiti prek manjših balvanov. Soteska sicer ni globoka, a je dovolj atraktivna, da jo je vredno obiskati. Kanjon se konča na peščeni plaži, kjer pot - spet z rdečimi oznakami - zavije desno ob obali ter se mimo nudističnega kampa Bunculuka nadaljuje do Baške. Skupno je hoje za 4 ure.
Na najvišji vrh Krka
Tretji predlog pa je najbolj zahteven, saj vodi pot po bistveno višjem zahodnem grebenu, začne pa se v naselju Zarok povsem na južnem robu baške plaže. Smer številka 1 z rdečimi oznakami se začne vzpenjati najprej proti jugu in ko dosežete preval Vraca, zavijete na sever in sledite modrim oznakam, smer 14 vse do prevala V ratudih. Tu oznake spet »pordečijo« in pot vodi po prepadnem robu prek vrha Veli Hlam (482 m) vse do najvišjega vrha otoka Krka z imenom Obzovo (568 m). Pot je dobro markirana, izjemno lepa, s prekrasnimi razgledi na jug proti otokoma Cresu in Lošinju ter na dolino Suhe Ričine. Pokrajina je divja in samotna, če seveda ne štejemo neštetih ovac, ki vas zvedavo opazujejo. Za vrhom Obzovo se nato spustite v dolino proti vasi Draga Bašćanska. Na tem mestu je treba biti nekoliko previden pri sledenju markacij, saj se tu križa več poti in nekatere so celo opuščene. Za pot navzdol sledite rdečim oznakam. Steza vodi proti grapi majhnega potoka, katerega izvir je vzhodno od vrha Obzova in kakih sto metrov nižje. Pot v dolino je kar zahtevna in naporna, saj ponekod vodi strmo po melišču. Od Drage Bašćanske v dolini do Baške je dobre tri kilometre in če imate še dovolj moči, se lahko povzpnete na grič ob poti, kjer stoji zanimivo svetišče Matere Božje Goričke. Celotna pot vam bo vzela vsaj 6 ur hoje. Če boste na Krk pripeljali tudi kolesa, pa si jo lahko olajšate tako, da kolesa zjutraj z avtom dostavite pred pošto ali trgovino v Dragi Bašćanski in se ob vrnitvi z njimi odpeljete v Baško. Lahko pa tudi počakate na avtobus, ki vozi med Krkom in Baško.
Naj ob tem opozorim, da višinske razlike niso zanemarljive in da so poti mestoma zelo zahtevne. Zato so trdni planinski čevlji obvezni, zelo priporočljive pa tudi pohodne palice in ustrezna oblačila. S seboj je treba vzeti dovolj tekočine, saj je med potjo ni mogoče dobiti. Pred odhodom je treba preveriti tudi vremensko napoved, saj se pred nenadno nevihto ni kam umakniti, znajo pa biti tu sila neprijetne. Da je to področje znano po orkanski burji, verjetno ni treba ponavljati.
