Shranjevanje sadja
Da bi ohranili sadje za kasnejši čas, poznamo več postopkov, kot so predelava v sok, marmelado, v kaše, v jabolčno vino ali sadjevec, priprava sadnega kisa. Sadje tudi sušimo, najpogostejši in najbolj enostaven način pa je klasično skladiščenje v shrambi ali kleti.
Da bi preprečili razvoj različnih glivic, moramo dobro poskrbeti za higieno. Prostor najprej temeljito očistimo, s krtačo odstranimo vso nesnago in poškropimo z 2-odstotno raztopino modre galice. Kasneje prostor prepleskamo še z apnom. Druga možnost je razkužitev z žveplanjem. Z žveplasto kislino poškropimo prostor in počakamo nekaj dni. Seveda si moramo pri tem opravilu zavarovati oči in dihala. Ni nevarna in služi za žveplanje vin, razkuženje steklenic, posode in tudi prostorov. Na trgu jo lahko kupimo v 5- do 6-odstotni koncentraciji in takoj razpade na žveplov dioksid in vodo, kar deluje dezinfekcijsko. Nikar pa je ne zamenjajmo z žvepleno kislino, ki je ena izmed najmočnejših anorganskih kislin in povzroča hude opekline. Zaboje in lesene police operemo s 4-odstotno raztopino kristalne sode, jih splahnemo in nato posušimo na zraku.
Pred zlaganjem na police ali v zabojčke plodove pregledamo ter izločimo poškodovane in nagnite. Prav je, da vsak teden pregledamo shranjene plodove. Če sadje pri shranjevanju vene, to pomeni, da je prenizka vlažnost zraku in se plodovi sušijo. Zato v shrambi povečamo vlažnost.
Čas obiranja sadja je pri shranjevanju zelo pomemben. Pravočasno obrana jabolka v skladišču zdržijo neprimerno dalj časa kot prepozno ali prekmalu obrana. Zrelost pa nam pomaga določiti preprost test: Jabolko prečno prepolovimo in ga na tanko premažemo s testerjem. Pri tem se sladkor pretvarja v škrob in pri popolni zrelosti se plod obarva z belo barvo, če še ni povsem zrel pa z vijoličasto barvo. Pri pravšnji zrelosti ostane obroček vijoličaste barve, preostali del jabolka pa je bele barve. Tako preizkusimo dva ali tri plodove na drevesu. Obarvanje plodov je na južni strani očitnejše kot na severni strani drevesa, saj plodovi na soncu prej dozorijo.
Kako se lahko pri skladiščenju zavarujemo pred glivičnimi boleznimi? Na kratko velja naslednje pravilo: Pravočasno in primerno škropljenje, pazljivo obiranje in ne pretirana uporaba dušika pri gnojenju. Za pečkarje uporabimo posebno sadjarsko vrtnarsko gnojilo, ki vsebuje od 3 do največ 8 odstotkov dušika, 20 odstotkov fosforja in 27 odstotkov kalija. Gnojilo, ki poleg tega vsebuje še magnezij in bor, je tudi sicer dobro.
Zapišimo si napake, ki jih ugotavljamo na sadju, da jih bomo lahko naslednje leto preprečili: Grenka pegavost - V mesu pod kožo se pojavijo rjaste pege (premera 2 do 4 mm). Na to so občutljivi rdeči delišes, kanadka, jonatan. Bolezen povzroča pomanjkanje kalcija, zato drevje pognojimo s kalcijevim nitratom. Lahko ga tudi raztopimo v vodi in poškropimo po listju.
Steklavost sadja. Meso plodov je prozorno že na drevesu. Po navadi ta bolezen ob skladiščenju izgine. Povzroča jo preveč dodanega dušika pri gnojenju. Ob močnem napadu bolezni plodove oberemo predčasno in jih pustimo pozoriti.
