Čas smrkanja in kihanja ...
Jesen na termometru je za slab mesec zamudila koledarsko, vseeno pa je prinesla obdobje megle, mraza, kratkih dni in prehladov. Spraševati smo se začeli o antibiotikih in zakaj nam jih zdravniki nočejo predpisati, pa o cepljenjih in govoricah o njihovih stranskih učinkih, o tem, po kateri živali se bo imenovala letošnja gripa, tudi o tem, kako ozdraveti do sobote, ko smo se namenili na izlet. Tako kot vsako leto!
Prehladna obolenja povzročajo mikroorganizmi, torej bakterije in predvsem virusi. Najlaže jih dobimo od nekoga, ki jih že ima, in tam, kjer je veliko ljudi. Trgovskim središčem, lokalom in množičnim prireditvam se je bolje izogniti zlasti v obdobjih, ko so prehladi razširjeni. Največja koncentracija bolnih je zagotovo v čakalnicah ambulant, zato se jih je dobro izogibati, če res ni nujno potrebno. Preventiven učinek ima tudi zdrav življenjski slog, gibanje na svežem zraku in v dobro prezračenih prostorih ter opustitev kajenja.
Mislimo tudi na druge! Ker se prehladna obolenja prenašajo kapljično, te kapljice pa so po navadi slina, ki jo razpršujemo v okolico s kašljanjem, kihanjem, smrkanjem, pa tudi prek rok in predmetov, moramo paziti, kam kašljamo, skrbeti moramo za higieno in razkuževanje rok. Starejši in vsi, ki so slabega splošnega zdravja, še bistveno teže prenašajo okužbe, zato ko zbolimo, ne obiskujmo nikogar, zlasti ne ljudi v bolnišnicah in negovalnih ustanovah. Kako torej prek zime ostati zdrav? Poroštva za to ni. Poleg omenjenih ukrepov bomo vsekakor potrebovali tudi nekaj sreče.
Kaj vse nas (morebiti) čaka?
Prehladi. Skoraj vsako leto se srečamo s smrkavim nosom (lastnim), slabim počutjem, vsaj nekoliko povišano telesno temperaturo, z bolečim grlom, morda še kašljem, kihanjem in z bolečinami v mišicah in kosteh. Te težave spremljajo prehlade, povzročijo pa jih virusi. Zelo veliko jih je in ker za zdravljenje ni posebno pomembno, s katerim od njih smo se okužili, te bolezni imenujemo s skupno besedo viroze. Antibiotiki ne pomagajo, saj delujejo na bakterije in ne na viruse. Te okužbe se pozdravijo same od sebe, z zdravljenjem pa lahko blažimo simptome, zato ga imenujemo simptomatsko. Zdravila, ki vsebujejo paracetamol, zbijajo vročino in blažijo bolečine. V lekarnah dobimo brez recepta sredstva za blaženje suhega kašlja in za lažje izkašljevanje. Ne pozabimo na počitek in uživanje zadostne količine tekočin. K zdravniku moramo predvsem, če pride do zapletov (nenadno poslabšanje stanja, težko dihanje, porast vročine po tem, ko so se težave že izboljšale) in ob hujši splošni prizadetosti.
Angina. Angina je bakterijska okužba žrela. Kaže se z bolečim in oteženim požiranjem, visoko vročino in neprijetnim zadahom iz ust. Ob tem večinoma nimamo drugih prehladnih težav, denimo nahoda. Pri pregledu odkrijemo pordelo žrelo, velike, pordele mandlje z gnojnim oblogami in povečane bezgavke v vratu. Bolezen zdravimo z antibiotiki (penicilinom), pred začetkom antibiotičnega zdravljenja lahko bolezen potrdimo z brisom žrela. Zdravljenje traja 10 dni. Do okrevanja moramo počivati, bolečine in vročino pa zbijamo s paracetamolom.
Vendar pa pri vsaki bolečini v žrelu še ne gre za angino, pač pa se težave v grlu pojavljajo tudi pri prehladih, ki jih povzročajo virusi in skupaj s prehladom tudi minejo. V tem primeru zdravniki ne predpisujemo antibiotikov.
Gripa. Tudi gripa je virusna bolezen, ki je sprva podobna prehladu, le da se začne hitreje, z visoko vročino in zelo slabim splošnim počutjem. Gripo spremljajo še bolečine po vsem telesu, utrujenost, kašelj, zamašen nos, boleče grlo, glavobol ... Pogosto se pojavlja v epidemijah, je nevarnejša od prehlada, pojavlja se več zapletov, značilna zanjo pa je tudi večjo umrljivost. V primerjavi s prehladom in drugimi virusnimi okužbami dihal jo je mogoče učinkovito preprečevati s pravočasnim cepljenjem. Cepiti se je treba vsako leto znova, saj je povzročitelj večinoma vsako leto drugačen. To je tudi razlog, zaradi katerega se je treba za druge oblike gripe (denimo svinjsko gripo), cepiti posebej. Če se za cepljenje nismo odločili in zbolimo, je zdravljenje večinoma simptomatsko. Antibiotiki ne pomagajo, bolnike, pri katerih pričakujemo hujši potek bolezni, pa je v prvih 48 urah mogoče zdraviti s protivirusnimi zdravili.
Pnevmokokne okužbe. Pnevmokok je bakterija, ki je eden najpogostejših povzročiteljev pljučnice. Tudi te okužbe se pojavljajo največkrat v hladnem delu leta. Bolezen najbolj ogroža starejše od 65 let, kronične bolnike z boleznimi srca ledvic, pljuč, z rakavimi boleznimi in motnjami v imunosti. Pljučnico spremlja visoka vročina, bolečine v prsnem košu, težje dihanje in gnojen ali celo krvav izmeček pri kašlju. Ob teh znakih se nemudoma oglasite pri zdravniku, kaže pa razmisliti tudi o cepljenju, ki je učinkovito in varno. Cepiti se je mogoče vse leto in priporočamo ga vsem, ki jih bolezen bolj ogroža.
Kako čim prej ozdraveti. Žal na hitrost okrevanja pri gripi in prehladih nimamo velikega vpliva in bolezen traja v povprečju dober teden ne glede na »zdravljenje«. Recepta, kako biti zdrav v parih dneh torej ni. Tudi denarja za »čudežne« preparate je večinoma škoda. Počitek, čaj, zbijanje vročine in blaženje drugih simptomov so terapija za viroze. Pri angini, ki jo zdravimo z antibiotiki, lahko pričakujemo izboljšanje stanja v dveh do treh dnevih po začetku zdravljenja.
Jesenski nasveti:
Izogibanje okužbam,
pravočasno cepljenje,
skrb, da ne okužimo še drugih, če zbolimo sami,
pred obiskom ambulante vprašajmo osebje, ali je to sploh potrebno,
termometer in paracetamol obvezno sodita v domačo lekarno,
ponoči se težave nikoli ne izboljšajo, zato jih urejamo podnevi.
