Predolga pot do diagnoze
Revmatoidni artritis, ki povzroča boleče vnetje in posledično poškoduje sklepe, močno oteži, ob napredovanju bolezni pa celo onemogoči tudi najpreprostejša vsakdanja opravila. Če pa z zdravljenjem pričnemo takoj po postavitvi diagnoze, se bolezen umiri in bolniki živijo normalno življenje. Z novimi merili, ki so jih revmatologi začeli uporabljati lani, se čas postavitve diagnoze zelo skrajša, kar predstavlja pravo prelomnico v zdravljenje revmatoidnega artritisa.
Kot je povedal dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo, je zdaj namreč mogoče postaviti diagnozo tudi takrat, ko oteče en sam sklep, in ni potrebno, da sklepno vnetje traja najmanj šest tednov. Vse to seveda omogoča hiter začetek zdravljenja, kar pomembno izboljša tudi prognozo bolezni. Težava pa je v tem, da nova priporočila zahtevajo v začetku zdravljenja zelo pogoste kontrole pri revmatologu, ki pa jih je premalo. Medtem ko je obolelih za vnetno revmatično boleznijo med 40 tisoč in 60 tisoč, imamo le 20 specialistov revmatologov. Zato bolniki čakajo na pregled najmanj 12 mesecev, tako da je bilo oktobra na čakalni listi za prvi pregled pri revmatologu 1728 ljudi. Pri tem niso zanemarljivi tudi stroški. Zdravljenje enega bolnika v napredovali fazi bolezni stane do 15 tisoč evrov na leto, s pravočasnim ukrepanjem pa je strošek lahko le 100 evrov na leto. Pri tem kaže omeniti, da biološka zdravila, ki so se izkazala za izredno učinkovita, res pa zelo draga, uporablja le 840 bolnikov, ki jim nobeno drugo zdravljenje ni ustrezalo.
Po Tomšičevih besedah je dolgoročna rešitev za skrajšanje čakalnih dob večje število odobrenih specializacij iz revmatologije, prizadevajo pa si tudi za odpravo dežurstev revmatologov na internistični prvi pomoči, saj jim jemljejo čas za obravnavo revmatičnih bolnikov. Pred leti so revmatologi sami pripravili model nacionalne mreže revmatološke obravnave, pa so pri pristojnih naleteli na gluha ušesa. Bolnikov pa je vedno več, pa tudi čedalje bolj natančno jih pregledujejo – na revmatološkem oddelku UKC Ljubljana so imeli letos že 15.500 ambulantnih pregledov, v primerjavi z letom 2006 se je število punkcij sklepov povečalo kar za petkrat, trikrat več bolnikov pride v dnevno bolnišnico na infuzijo ...
Hitrejšo obravnavo v revmatoloških ambulantah pa si obetajo z načrtovanimi spremembami pristojnosti medicinskih sester. Sestre bodo namreč postopoma začele bolnikom pregledovati sklepe in meriti gibljivost hrbtenice, bolj bodo tudi vključene v sistem izobraževanja bolnikov. V tujini že imajo t.i. »ocenjevalce sklepov«, ki bolniku pregledajo (otipajo) vseh 28 sklepov in ocenijo stopnjo zatekanja. Tako tega ni treba početi zdravniku in se lahko osredotoči na postopek zdravljenja.
V Društvu revmatikov Slovenije (sedež ima na Parmovi ulici 33 v Ljubljani, tel. št.: 0590 75 366, e-pošta: drustvo@revmatiki.si, www.revmatiki.si) si zelo prizadevajo za boljše življenje revmatikov in njihovih družin. V trinajstih podružnicah redno pripravljajo različne rehabilitacijske, izobraževalne, svetovalne, športno-rekreativne programe, saj ugotavljajo, da zelo koristijo revmatikom. Odločno pa nasprotujejo odločitvi ministrstva za zdravje, ki je v načrtovani strategiji zdravstva do leta 2020 iz košarice obveznega zavarovanja črtal zdraviliško zdravljenje za bolnike z vnetno revmatično boleznijo.
