Kobariški vojaški presežki

Kobariški vojaški presežki

Zgodbe | nov. '11

V Kobaridu so pred enaindvajsetimi leti odprli znameniti muzej, ki prikazuje obdobje prve svetovne vojne. Kobariški muzej in najbolj obiskano muzejsko zbirko na Slovenskem odlikuje izjemna pripovedna moč, tako da je leta 1992 prejel Valvasorjevo nagrado, najvišje slovensko muzejsko priznanje. Leto pozneje je dobil tudi nagrado Sveta Evrope za najboljši evropski muzej v letu 1993.

V muzeju je predstavljen zgodovinski pregled Kobarida in okolice iz davnine pa do današnjih dni. Največji poudarek pa muzeju daje zbirka, imenovana Soška fronta, pravzaprav dvanajsta soška bitka, ki je trajala od 24. oktobra do 9. novembra leta 1917. To obdobje so zgodovinopisci pozneje poimenovali čudež pri Kobaridu. V Zgornjem Posočju sta Italija in Avstroogrska zbrali več kot šesto tisoč vojakov, ki so v nekaj dneh leta 1917 pomembno zaznamovali zgodovino človeštva. To je bila največja gorska bitka in prva uspešna bliskovita vojaška operacija v zgodovini vojskovanja. Zgodovina jo je zabeležila kot najuspešnejšo prebojno operacijo prve svetovne vojne. Hkrati je šlo tudi za največji vojaški spopad na slovenskih tleh.
Kobariška zbirka domuje v Mašerovem kmečkem dvorcu iz začetka 18. stoletja. V dvanajstih prostorih so zgodovinski predmeti razvrščeni pregledno, slikovito. V sobi z reliefom krnskega pogorja, tega simbola nečloveškega trpljenja, pa obiskovalec podoživlja bojevanje vojakov na kamnitem in nadvse težavnem visokogorskem območju.

Opomin prihodnjim rodovom
V črni sobi fotografije mrtvih in hudo ranjenih vojakov presunejo obiskovalca. V sobi zaledja je na ogled oprema vojakov, predstavljeno je življenje v kratkih presledkih med ofenzivami. Sledi še prikaz begunstva civilnega prebivalstva.
Gorsko vojskovanje je bilo posebej kruto pozimi. O tem nam pričajo zgovorne podobe v beli sobi. Vojaki so doživljali izjemne duševne stiske, o čemer so pisali svojcem v svojih pismih, polnih čustev.
V sobi prodora so dokumentirano predstavljeni trije dnevi boja, ko so združene avstrijsko-nemške enote potisnile italijanske čete vse do reke Piave. Multivizijska soba s pomočjo slike in besede obiskovalcem predstavi dvanajsto soško bitko in tako zaokroži vedenje o tem največjem gorskem spopadu v vsej človeški zgodovini.
Na ogled je več kot 500 fotografij, 50 vojaških zemljevidov in izvirnih dokumentov poveljnikov enot, in to generalov Cadorne in Kraussa, nadporočnika Romula in drugih. V zbirki je razstavljenih več kot tisoč primerkov orožja, uniform ter drugih spominskih predmetov.
Spomini na prvo svetovno vojno so živi tudi v okolici Kobarida. Posebej zgovoren pomnik je kostnica, v kateri je pokopanih 7014 italijanskih vojakov. Od tam vodi obnovljena vojaška pot v utrjene položaje tretje italijanske obrambne linije. V vasi Ladra ter na Planici sta ohranjeni vojaški kapeli. Povsod po okoliških gorah pa so speljane vojaške ceste z bunkerji, kavernami, strelskimi jarki.

Številne ostaline tisočletij
Svojstvena je tudi reka Soča. Zgodovinar Simon Rutar je leta 1882 zapisal, da je »Struga Soče najbolj stisnjena pod kobariškim mostom, kjer voda globoko doli med dvema skalama kakor strelica iz ozkega tula šviga ...« Levi in desni breg Soče pod Kobaridom, kjer je soteska najožja, je že v davnini povezoval most. Leta 1616 so Benečani podrli leseni most, stari, tako imenovani Napoleonov most pa je bil zgrajen leta 1750. Prvi dan po vojni napovedi je 24. maja leta 1915 umikajoča se avstrijska vojska razstrelila most v upanju, da bo preprečila zasledovanje italijanske vojske. A so Italijani kmalu zgradili leseni in pozneje še železni most.
Okolica Kobarida hrani bogata pričevanja o poseljenosti tukajšnjih krajev v različnih zgodovinskih obdobjih. Prazgodovinska in antična naselbina na Gradiču je bila zgrajena na skalnem pomolu nad dolino. Tukajšnje arheološke najdbe uvrščajo naselbino v čas od drugega stoletja pred našim štetjem do četrtega stoletja našega štetja. Svojstven je Tonocov grad. Zaradi izjemne naravne lege je skozi stoletja služil prebivalstvu kot pribežališče ali kot naselbina. Izkopanine pričajo, da je bil ta skalnati grič poseljen od srednje kamene dobe že pred tisočletji pa vse do srednjega veka.

Muzej na Gregorčičevi 10 v Kobaridu je odprt vse dni v letu, od oktobra do marca med 10. in 17. uro, konec tedna in ob praznikih pa med 9. in 18. uro.
tel.: 05 38 90 000, e-pošta: info@kobariski-muzej.si
www.kobariski-muzej.si


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media