Odgovorneje do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Dobro je vedeti | nov. '11

Člani sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so razpravljali o problematiki obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (ODPZ). Kot ocenjujejo, je najhuje to, da ne bo dovolj sredstev za izplačevanje teh pokojnin in da ni pripravljen nov seznam delovnih mest, ki zahtevajo tako zavarovanje.  To zavarovanje se je najbolj razširilo v javnem sektorju.
Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje znano kot beneficirana delovna doba je bilo z uveljavitvijo ZPIZ-1 pred enajstimi leti izločeno iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sistem ODPZ ob izpolnitvi zakonsko določenih pogojev zagotavlja zavarovancu pravico do poklicne in znižane poklicne pokojnine.
V ODPZ so bili vključeni vsi zavarovanci, ki so na dan uveljavitve ZPIZ-1 delali na delovnih mestih, kjer se je zavarovalna doba štela s povečanjem (beneficirana delovna doba) in niso dopolnili vsaj 25 let (moški) ali 23 let (ženske) pokojninske dobe.
 V razpravi  na seji sveta zavoda so poudarili so, da sta najpomembnejša problema tega zavarovanja ustrezen seznam delovnih mest in pomanjkanje sredstev na osebnih računih nekaterih zavarovancev. Utemeljeno so si tudi zastavili vprašanje, kako se je lahko v tem času tako občutno povečalo število zavarovancev. Iz podatkov Kapitalske družbe o gibanju števila zavarovancev med letoma 2001 in 2010 namreč sledi, da je bilo konec leta 2001 23.310 teh zavarovancev, konec leta 2010 pa 42.281. Do povečanja je prišlo predvsem v javnem sektorju. To zavarovanje pa naj bi zagotavljalo določene pravice predvsem tistim zavarovancem, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih in ki po določeni starosti ne morejo več uspešno opravljati svojega dela. Ker se je tehnologija, odkar je bil nazadnje določen seznam delovnih mest, na katerih se je priznavala beneficirana delovna doba, bistveno razvila, se utemeljeno zastavlja vprašanje, zakaj ta seznam ni bil revidiran. Razprava je tudi opozorila, da nekateri delodajalci svojim zaposlenim tudi ne plačujejo prispevkov za to zavarovanje, ker menijo, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za vključitev v ODPZ.

Premalo sredstev za izplačilo vseh pokojnin

Iz gradiva Kapitalske družbe sledi, da je bilo v času poslovanja sklada ODPZ zbranih blizu 306 milijonov evrov, kar pa po nekaterih ocenah ne bodo zadostovalo za izplačevanje dajatev vsem zavarovancem, ki bodo izpolnili pogoje za pravico do poklicne in znižane poklicne pokojnine. Po podatkih Kapitalske družbe naj bi v letu 2011 uveljavilo pravice iz tega sklada 185 zavarovancev, do leta 2015 pa 1975. Če lahko verjamemo oceni, da zbrana sredstva ne bodo zadostovala za izplačilo teh pokojnin vsem upravičencem, morajo ta problem odgovorneje reševati vsi pristojni, so še menili člani sveta, ki so bili kritični predvsem do dejstva, da niti delodajalci niti sindikati niso mogli sodelovali pri spremembah pokojninskega načrta sklada ODPZ, ki so bile sprejete pred nedavnim.
Problematiko obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja bo morala odgovorneje reševati tudi nova pokojninska reforma ZPIZ-2. Žal pa je bilo ODPZ v dosedanjih razpravah posvečene premalo pozornosti.


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media