Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc november 2011

Dobro je vedeti | nov. '11

Poroštvo za sinov kredit
Bralka je pred leti za sina podpisala poroštvo za kredit, ki ga je potreboval za svoje podjetje. Banka je takrat hotela, da zastavi hišo, v kateri prebiva. Na vse skupaj je že pozabila, sinovo podjetje pa tudi ne posluje več. Zdaj pa jo banka obvešča, da mora plačati kar precejšen znesek, ki naj bi ga bilo še vedno dolžno nekdanje sinovo podjetje. Ker ima nizko pokojnino, dolga ne more plačati, zato jo skrbi, da bo banka hotela prodati njeno hišo.
Poroštvo je zelo resna obveznost, ki je nikakor ne smemo jemati zlahka. S poroštveno pogodbo se namreč porok zaveže upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo dolžnikovo obveznost, če tega ne bi storil dolžnik sam. Porok torej z vsem svojim premoženjem odgovarja za to, da bo dolžnik vrnil izposojeni denar. Odgovornost poroka je zelo velika, saj ponavadi ne dobi ničesar, pač pa le prevzame obveznost. Bralka je jamčila, da bo sinovo podjetje vrnilo izposojeni denar skupaj z obrestmi. Posebej je pomembno, da bralka kot porok odgovarja tako za vračilo glavnice, kot tudi pogodbenih obresti in zakonskih zamudnih obresti, ki so začele teči z dnevom, ko je sinovo podjetje zamudilo s plačilom obroka za posojilo.
Z dnem, ko je bralka podpisala poroštveno izjavo in zastavila svojo hišo za posojilo, ki ga je dobilo sinovo podjetje, je prevzela zelo veliko odgovornost in tudi tveganje, da bo morala prav ona poravnati obveznosti, čeprav je na določen način naredila le uslugo svojemu sinu. Upnik namreč lahko zahteva vračilo dolgovanega zneska od poroka v enaki višini, kot bi to zahteval od upnika. Pogoj, da upnik lahko terja poroka namesto dolžnika, je le, da terjatev zapade in je dolžnik ne vrne. Ta pogoj pa je bil izpolnjen v primeru, ki ga opisuje bralka.
Na obveznosti bralke ne vpliva niti dejstvo, da sinovega podjetja ni več. Bralka ne navaja, zakaj podjetja ni več, sklepamo pa lahko, da je bodisi prenehalo poslovati in je bilo zato izbrisano iz sodnega registra ali pa je prenehalo poslovati zaradi stečaja. V drugih primerih prenehanja bi namreč moralo podjetje najprej poravnati svoj dolg do banke in šele nato bi lahko prenehalo poslovati. S prenehanjem podjetja tako ni prenehala bralkina poroštvena zaveza, pač pa se je razmerje le toliko spremenilo, da je bralka ostala edina, ki je dolžna vrniti preostanek posojila skupaj z obrestmi in stroški. Porok namreč odgovarja za obveznost tudi v primeru, če dolžnika ni več (če umre, podjetje preneha,...).
Če bi sinovo podjetje še obstajalo, bi lahko bralka od njega zahtevala, da ji vrne to, kar bo morala plačati banki. Ker podjetja ni več, tudi te možnosti ni več. Bi pa se seveda spodobilo, da bi sin poskrbel za plačilo dolga, čeprav tega, pravno gledano, ni dolžan storiti in ga bralka k temu ne more prisiliti.
Čeprav zastavitev hiše zveni kot večja obveznost, je dejansko poroštvo za bralko bolj obremenjujoče. Če bi namreč bralka le zastavila hišo, bi upnik lahko zahteval prodajo hiše in poplačilo dolgovanega zneska iz tako pridobljene kupnine. Če bi bila kupnina za hišo manjša od dolgovanega zneska, od bralke kot lastnice hiše ne bi mogel terjati ničesar več. Pri poroštvu pa lahko upnik zahteva, da banka rubi denar, ki ga ima porok na svojih računih ali pa ga je privarčeval, ter da se proda katerakoli stvar, ki jo ima v lasti porok, dokler ni poplačana celotna obveznost. Ker je bralka tako v vlogi poroka kot tudi zastavitelja, jo upravičeno skrbi, kako se bo rešila tega bremena, saj lahko banka predlaga rubež vsega denarja, ki ga ima, ter vseh stvari in tudi pokojnine. Pri tem je omejitev le ta, da se ne sme rubiti celotne pokojnine, pač pa največ dve tretjini ter da mora po rubežu pokojnine ostati vsaj še znesek v višini minimalne plače, kar trenutno predstavlja približno 572 evrov. To v praksi večkrat pomeni, da upnik rubi precej manj kot dve tretjini pokojnine, kadar pa je pokojnina nižja od prej navedenega zneska, je sploh ni mogoče rubiti. Predmet izvršbe so lahko tudi vse nepremičnine in delnice ter drugi vrednostni papirji, ki jih ima naša bralka, tudi tisti od privatizacije.
Bralki svetujem, da se poskuša v banki dogovoriti za način odplačila obveznosti, ki jo ima kot porok. Morda pri tem ne bo odveč razmislek, da najame posojilo za poplačilo dolga, za katerega je bila porok, saj bi ji to omogočilo obročno odplačilo, pa tudi obresti za posojilo bi bile manjše od zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo zdaj.